Pomlad prihaja prezgodaj?

Angleži poročajo o prvih zvončkih, žafranih in prvih iztegajočih se mačicah leske. Pri nas med najzgodnejšimi zacveti mandljevec. Opažamo, da čedalje pogosteje že januarja, in to vse od leta 1990. V Biljah pri Novi Gorici je bilo od leta 1980 cvetenje mandlja opaženo januarja petkrat, odkar na Agenciji RS za okolje opazujejo ta pojav; najbolj zgodaj je zacvetel leta 2001 (12. 1.), 2003 (26. 1.), 1994 (27. 1.), 2007 (29.1.) in 1997 (30. 1.). Tudi letošnje leto obeta zgodnje cvetenje, čeprav Primorska v toploti ne izstopa tako kot notranji del Slovenije.

Mandljasto

Mandeljevec (znanstveno ime Prunus dulcis) spada v rod sliv iz družine rožnic; klasificiran je v podrod Amygdalus (mandljevec). Je sredozemsko drevo, ki ga gojijo že več tisočletij. V toplih primorskih krajih zgodaj spomladi cvete z belimi ali rdečkastimi cvetovi, njegova najbližja sorodnika pa sta breskev in marelica. Od drugih vrst mandljevcev se loči po značilni nagubani lupini semena. Mandelj je seme, botanično gledano ni sadež, ampak je koščičast plod.

Mandlji so najboljši naravni vir vitamina E. Ta je po nekaterih virih najmočnejši znani antioksidant in učinkovito veže proste radikale v telesu, posebno po naporni vadbi.

Januarja 2012 sončno tudi v kotlinah

Kljub vetru, ki je bičal Slovenijo v minulem tednu, dnevne temperature zraka v začetku januarja še vedno ostajajo nad povprečjem. Povprečne so bile v prvi dekadi januarja, razen v visokogorju, na Primorskem in Goriškem, v posameznih dneh tudi od 6 do 8 °C višje od dolgoletnega povprečja 1961–1990. Večji odklon je bil zabeležen v vzhodnem delu Slovenije. Uživali smo tudi v obilju sonca, saj smo ga za dvojni odmerek dobili tudi v notranjosti Slovenije.

Opazno je tudi, da so travniki intenzivneje zeleni kot običajno v tem času, ker občutljivih listov niso prizadele nizke temperature zraka.

Sneg le na vrhovih

Od srede je bilo v gorah suho in dokaj sončno vreme. Ledišče je bilo na nadmorski višini okoli 1600 m. Zrak je bil suh, zato se je čez dan snežna odeja ojužila le na prisojnih pobočjih in ponoči pomrznila. V osojah je sneg ostal suh.

Stanje snežne odeje je zelo različno. V zatišnih legah je ponekod sneg mehak, drugod pa večinoma pokrit s skorjo. Veliko je zametov in opasti, hkrati je na vetru izpostavljenih delih močno spihan, tam je podlaga trda in ponekod poledenela. Snežna odeja se začenja na nadmorski višini okoli 1300 m, v osojah pa na okoli 1000 m. V Julijskih Alpah je na nadmorski višini 2500 m do okoli 120 cm snega, na 1500 m pa do okoli 60 cm. Drugod po naših gorah ga je na 1500 m do okoli 30 cm. Nevarnost snežnih plazov je večinoma 1. stopnje, v visokogorju, kjer je snega nekoliko več, pa 2. stopnje. Nevarni so deli z napihanim snegom in strma pobočja. Tam lahko ob večji obremenitvi snežne odeje sprožite plaz. Spontanih plazov ne pričakujemo. Na spihanih delih je nevarnost zdrsov. Suho vreme se bo nadaljevalo.

Globalno deseto najtoplejše leto

Po zbranih podatkih je bilo v Sloveniji leto 2011 v pretežnem delu ozemlja za 1,5 do 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja in se uvršča med najtoplejša doslej. Na Kredarici je bilo najtoplejše, odkar merimo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za desetino več kot običajno. Padavin je bilo povsod manj kot običajno.

Po prvih ocenah Svetovne meteorološke organizacije je bilo leto 2011 deseto najtoplejše od začetka meritev, to je od leta 1850, ko so začeli računati povprečno svetovno temperaturo zraka. Trinajst doslej najtoplejših let je bilo zgoščenih v obdobju od leta 1997, torej v zadnjih 15 letih. Svetovne podnebne razmere je leta 2011 močno zaznamoval pojav La Niña, ki na obsežnem območju prispeva k nižji temperaturi. Zanimivo je, da doslej še nobeno leto s tem pojavom ni bilo globalno toplejše od letošnjega.

Napoved

Januar je osrednji zimski mesec in zimo v notranjosti države povezujemo s snežno odejo. Prav januarja je verjetnost za snežno odejo največja. Vendar smo že kar nekajkrat v preteklosti imeli tako imenovane zelene zime in januarje brez snežne odeje po nižinah ali z zelo skromno. Brez nje je bila prestolnica v januarjih 1975, 1989, 1990 in 1998, lani pa je dosegla skromen centimeter debeline. Tudi v prvi polovici tretjega tedna januarja snega po nižinah ne bo. V četrtek bo pretežno oblačno, zapihal bo zahodni veter. Mraz bo popustil, občasno bo ponekod rahlo deževalo.

Ponekod v zahodni in južni Sloveniji se je po mrzlem jutru čez dan ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Kočevju se je po jutranjem minimumu –19,4 °C temperatura dvignila do 1,2 °C, v Biljah je razpon temperature segal od –10 °C do 10,5 °C, v Neblem v Goriških brdih od –10 °C do 10,1 °C in na Letališču Brnik od –16,5 °C do 2,4 °C. Na Kredarici je bilo minuli teden najtopleje, odkar merimo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju.