Ponaredki Sloveniji vzeli 54 milijonov €

LJUBLJANA – V Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v Ursilu), ki ga kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Janez Kukec Mezek, nekdanji vodja Ursilovega sektorja za patente oziroma tudi Ursilovega sektorja za podporo procesom tega urada, so se odločili, da bodo slovensko javnost seznanili s posledicami ponaredkov, ki jih je žal mogoče najti tudi v Sloveniji, in z veliko gospodarsko škodo, ki v Evropski uniji nastaja prav zaradi ponaredkov na trgu. Med posledicami razširjenosti ponaredkov na območju držav članic EU je namreč tudi izguba delovnih mest oziroma naraščanje števila brezposelnih. Observatorij EU (Evropski opazovalni urad za preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine) je v zadnjih mesecih prav glede tega opravil več tako imenovanih povezanih analiz.

Observatorij EU je skupaj z Europolom in Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM) pripravil posebno poročilo o rezultatih svoje raziskave, v katerem lahko najdete podatke o poteh, tako imenovanih vstopnih točkah, načinu delovanja in organiziranosti kriminalnih skupin, ki ustvarjajo ogromne zaslužke z nezakonito prodajo ponaredkov.

Proizvajajo jih še v Evropi

Raziskava je med drugim potrdila, da so kljub dejstvu, da je večina ponarejenih izdelkov, ki jih lahko kupimo v Evropi, proizvedena zunaj EU, v porastu tudi proizvedeni v EU: v Belgiji in Italiji, na Češkem in na Poljskem, na Portugalskem, v Španiji ali Veliki Britaniji. Proizvodnja ponarejenega blaga v EU postaja (za organizirane kriminalne združbe in organizacije) vse bolj in bolj donosna rabota. Ponarejevalci, ki delujejo z znatno nižjim tveganjem, se ukvarjajo tudi z drugimi oblikami kriminala, denimo z izkoriščanjem delovne sile, povezujejo pa se s sebi podobnimi kriminalnimi skupinami iz različnih držav na območju Evrope in zunaj nje. Poročilo še posebno opozarja na to, da so kitajske hudodelske organizacije, ki so še kako vpletene v distribucijo ponarejenega blaga, »specializirane in zelo prožne«, kitajska diaspora pa je žal razširjena po vsej Evropi. Njihove dobro organizirane mreže kitajskim hudodelskim organizacijam omogočajo pranje in pošiljanje velike količine denarja na Kitajsko. Tiste družbe, ki delujejo v Italiji, pa so pri uvozu ponaredkov povezane tudi z italijanskimi mafijami. Največkrat se na trgu pojavijo ponarejeni izdelki modne industrije oziroma iz tekstila, čedalje pogosteje pa tudi tako imenovano potrošno blago, od baterij, polnilnikov, kozmetičnih izdelkov, izdelkov za osebno nego, elektronskih in gospodinjskih pripomočkov in celo do hrane in, ne nazadnje, pesticidov. V zadnjem času evropski organi pregona opažajo povečano prisotnost ponarejenih zdravil iz Indije. Najpomembnejši kanal za razpečevanje je žal tako zelo priljubljeni internet. Ker? Ker razpoložljivost in dosegljivost, ugodne cene in hitra dobava najlaže pritegnejo pozornost potrošnikov, če ti niso dovolj previdni in nezaupljivi. Mimogrede, tudi spletne strani so velikokrat, točno, le ponaredki, prefinjene replike uradnih spletnih trgovin.

Zaradi ponarejene športne opreme (nogometnih žog, športnih čelad, teniških loparjev, smuči, fitnes opreme, rolk itn.), ki je na voljo kupcem že skoraj povsod po EU, nastane vsako leto za najmanj 500 milijonov evrov gospodarske škode ali kar 6,5 odstotka celotne prodaje v tem sektorju. Zaradi tega je v zadnjem obdobju brez delovnega mesta ostalo približno 2800 državljanov EU. Evropski proizvajalci športne opreme namreč prodajo manj, zato proizvajajo manj in tudi zaposlujejo manj ljudi.

Z najnovejšo študijo je Opazovalni urad za preprečevanje kršitev pravic intelektualne lastnine resda zajel le dogajanje na območju držav, ki so največje proizvajalke športne opreme v EU. Italija je, na primer, glavna proizvajalka športnih izdelkov, saj ustvarja več kot 20 odstotkov celotne letne proizvodnje tega sektorja v EU (1,2 milijarde evrov). V Nemčiji, ki je druga največja proizvajalka športne opreme v EU, je bila gospodarska škoda, ki na letni ravni nastane le zaradi ponaredkov, ocenjena na 44 milijonov evrov.

Trgovina s ponarejenim blagom poteka v vseh državah članicah EU, zato niti Slovenija ni izjema. Glede na rezultate omenjenih povezanih analiz je Slovenija med vsemi državami EU po gospodarski oškodovanosti (z »le« 54 milijoni evrov škode) šele na 25. mestu. Vendar bi bilo zelo zmotno sklepati, da je takšna škoda za nas zanemarljiva. Ursil je slovenske potrošnike kot potencialne kupce želel še posebno opozoriti na tveganje pri spletnem nakupovanju, saj pri nakupu ponaredkov prek spleta celo tvegajo, da jim bodo ti izdelki nazadnje zaseženi in uničeni v celoti ali deloma tudi na njihove stroške.

Ponaredki oblačil: EU izgubi 51,4 milijarde

Tudi zelo razširjena prodaja ponaredkov oblačil, obutve in modnih dodatkov, kajpak, vpliva na gospodarske razmere v državah članicah EU. Zaradi tega gospodarstvo EU vsako leto izgubi več kot 26 milijard evrov zaslužka in potencialno celo do 363.000 delovnih mest. Vsako leto. Če pa upoštevamo tudi multiplikativne učinke nelegalne trgovine in prodaje ponaredkov na druge gospodarske panoge in, na primer, njihove fiskalne posledice, so številke še precej bolj skrb vzbujajoče. Skupna posledica je kar 43,3 milijarde evrov izgubljenega zaslužka, izguba 518.281 delovnih mest ter 8,1 milijarde evrov izpada pri davkih in prispevkih. Na trgu je vse več ponaredkov, proizvedenih kar v Belgiji ali Italiji, na Češkem in Poljskem, na Portugalskem, v Španiji ali Veliki Britaniji.