Poplave ali kmetije? DPN v Spodnji Savinjski dolini deli ljudi

Predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini bodo javno predstavili v ponedeljek v Žalcu. Kmetje so že predlagali zadržanje vseh postopkov za sprejetje DPN, dokler ne bodo pristojni opravili sestankov z lastniki kmetijskih gospodarstev. Žalski župan Janko Kos na drugi strani poudarja, da gre tu za širši družbeni interes, tudi v Celju opozarjajo, da so ukrepi še premalo ambiciozni.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predlog DPN objavilo konec lanskega leta, med ukrepi, ki so ocenjeni na 490,6 milijona evrov, pa je osem suhih zadrževalnikov in en moker. Trajne gradbene posege predvidevajo na 187,5 hektarja kmetijskih zemljišč, trajno bi izgubili 13 hektarjev hmeljišč. Kmetje so minuli teden v Levcu opozorili, da bo DPN, če bo izveden, kot je predlagan, vplival na 394 kmetijskih gospodarstev, od tega 35 mladih prevzemnikov kmetij. Skrbi jih, da bodo kmetje primorani njivske površine spremeniti v travinje in bo kmetovanje onemogočeno.

Že v preteklih letih so suhim zadrževalnikom najbolj nasprotovali kmetje. Ti trdijo, da njihovih pripomb v DPN niso upoštevali, pripravljavci DPN pa so decembra dejali prav nasprotno, in sicer, da bo s temi ukrepi ob poplavi, kakršna je bila leta 2023, poplavljenih tisoč hektarjev manj kmetijskih površin, predvidene so tudi odškodnine. Od leta 2023 so kmetom zaradi uničenega pridelka že izplačali skupno 250.000 evrov. Možen je tudi odkup teh zemljišč. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je bil minuli teden jasen: »Odkupne cene za zemljišča v tem delu Slovenije so okoli deset evrov ali več na kvadratni meter, zato takšno ceno pričakujemo tudi za odkupe zemljišč za potrebe DPN.«

Župan Janko Kos je potrdil, da je ključno vprašanje odškodnina: »Jaz ne bi bil proti DPN. Spoštujem mnenje gospe, ki je bila včeraj pri meni. Žrtvovala bo svoje imetje, podjetje svojega sina, ker je znotraj suhega zadrževalnika. Želijo pošteno, pravično odškodnino, ampak rekla je, da gre za širši interes in da ne želi in ne sme biti proti. Leta 2023 je bilo poplavljenih 700 objektov in ne moremo gledati samo ene skupine ljudi.«

Kosa bolj kot DPN jezi kup gramoza, ki so ga iz Zgornje Savinjske doline po popoplavnih ukrepih pripeljali v Arnovski gozd: »Tu želimo umeščati objekte v prostor, za kar smo prejeli tudi evropska in državna sredstva. Če tega območja ne bomo pozidali v 60 odstotkih predvidene gradnje, se lahko zgodi, da bomo morali vračati skoraj dva milijona evropskih sredstev. Naj nam gospodarsko ministrstvo podaljša rok, da ne bomo tepeni zaradi drugih. Upam, da bomo lahko kaj dosegli prihodnji teden, ko bo javna obravnava DPN. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je namreč dejal, da kupa gramoza, ki ga je Nivo Eko sem navozil, do konca lanskega leta ne bo več.«

Celje ostaja ogroženo

Z Mestne občine Celje so odgovorili, da DPN zagotavlja varnost zgolj pred stoletnimi, in ne pred petstoletnimi vodami, kar si želijo v občini: »Varnost pri petstoletnih vodah je s poplavno uredbo pogoj za umeščanje občutljive infrastrukture, kot so na primer izobraževalni in zdravstveni objekti ter objekti zaščite in reševanja, brez katerih si razvoja Celja kot regijskega središča ne moremo predstavljati.« Dodatno pa so pri pregledu predloga DPN ugotovili, da se konča že pri Petričkovem jezu, celjska občina pa želi vključiti tudi protipoplavno zaščito območja v Medlogu, ki ga v DPN ni: »Na tej lokaciji so ostali poplavno nezaščiteni tako gospodarski objekti v poslovni coni kot tudi stanovanjski objekti. Mestna občina Celje je po poplavi leta 2023 pozvala Državno tehnično pisarno, da preuči preselitev teh objektov, vendar je ta presodila, da se objekti ne selijo in da se bo njihova poplavna varnost reševala z DPN.«

Skrb, da bi spet ostali brez DPN in ukrepov, je velika. Kot poudarjajo v Celju, bi to pomenilo, da bi mesto, vključno s Splošno bolnišnico Celje, ostalo na območju pogostega poplavljanja: »Če bi vode v Celju prelile visokovodne nasipe, bi bila škoda enormna in nepopravljiva. Predvideni ukrepi so zelo pomembni tudi za občine Spodnje Savinjske doline, kjer bo s kontroliranim razlivanjem bistveno zmanjšana poplavna ogroženost vseh naselij in bistveno znižano območje razlivanja na kmetijskih površinah.«