Porast prijav spolnih zlorab otrok na spletu, problematična tudi umetna inteligenca

V poročilu prijavne točke Spletno oko za obdobje 2023–2024 razkrivajo alarmantne ugotovitve glede spletne spolne zlorabe otrok. Slovenska javnost je bila znova opozorjena na naraščajoča tveganja in nove trende, ki zajemajo tako domače kot globalne razsežnosti digitalnega nasilja nad otroki.

Spletno oko, ki omogoča anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu, je v zadnjih dveh letih slovenski policiji posredovalo kar 731 prijav – kar predstavlja 60-odstotno povečanje glede na predhodno obdobje. Čeprav številke še ne presegajo rekordov iz let 2019–2020, so znova v porastu. Prijavljene vsebine so bile večinoma locirane na strežnikih v ZDA, kamor je bilo posredovanih tudi največ prijav (274).

Največkrat so žrtve deklice

Poročilo razkriva tudi podatke mednarodnega združenja INHOPE, katerega članica je Spletno oko. Leta 2024 so v okviru INHOPE obravnavali kar 2,5 milijona gradiv z otroško pornografijo, od katerih jih je 65 % nedvoumno prikazovalo spolne zlorabe otrok. Še bolj šokanten je podatek, da je bilo več kot 90 % žrtev mlajših od 13 let, med njimi pa so bile v kar 99 % primerov deklice.

Eden najresnejših izzivov je širitev uporabe platform s šifriranjem od konca do konca (E2EE), kot je Facebook Messenger. Te platforme omogočajo varno komunikacijo, vendar brez ustreznih varovalk pomenijo slepo točko za zaznavanje zlorab. Ameriška prijavna točka Cybertipline ocenjuje, da so zaradi uvedbe E2EE samo v letu 2024 prejeli skoraj 7 milijonov manj prijav kot prej – kar odpira resna vprašanja o ravnotežju med zasebnostjo in zaščito najranljivejših.

Intimni posnetki kot orožje izsiljevanja tudi pri nas

V porastu so tudi primeri finančnega izsiljevanja z intimnimi posnetki. Storilci pod lažnimi identitetami pridobijo zaupanje žrtev, pogosto mladoletnikov, ter jih prepričajo k pošiljanju golih fotografij. Te nato uporabijo za izsiljevanje. Kljub temu da tovrstno izsiljevanje ni nov pojav, je zaradi njegove razširjenosti ključna preventivna ozaveščenost, še opozarjajo pri Spletnem očesu.

Nova nevarnost: zlorabe z umetno inteligenco

Z razvojem umetne inteligence se pojavljajo nove oblike zlorab. V Sloveniji so že zabeleženi primeri ustvarjanja t. i. "deepnude" posnetkov – lažnih golih podob, ustvarjenih iz običajnih fotografij. Ti posnetki služijo za poniževanje ali izsiljevanje. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da AI omogoča ustvarjanje sintetičnih posnetkov spolnih zlorab otrok, pri čemer storilci uporabljajo tako povsem izmišljene podobe kot tudi že obstoječe žrtve – s čimer jih ponovno viktimizirajo.