Poraz nasprotnikov gradbenih del v Fiesi in informativnih tabel v Piranu

Občina Piran je razčistila zadevi, ki sta zadnje čase burili duhove. Gre za urejanje zelenih površin v Fiesi in za zgodovinske table v mestu. Piranska civilna iniciativa je namreč zahtevala ustavitev del v Fiesi in jih označila za grožnjo naravi. Očitali so vrsto nepravilnosti, saj so se po njenem mnenju tam kljub številnim prijavam in opozorilom nadaljevali gradbeni posegi, ki da so povzročali nepovratno degradacijo javnega in naravnega prostora. Gre za območje fieškega travnika in vplivnega območja Velikega jezera, ki ima status naravnega spomenika in naravne vrednote državnega pomena.

A inšpektorat za naravne vire je odločil drugače. Strokovne službe nepravilnosti pri delih niso našle. Direkcija za vode je opravila nadzor in ugotovila, da dela potekajo skladno z načrti ter brez škodljivih vplivov. Sanacijski ukrepi tako niso potrebni in občina lahko nadaljuje projekt urejanja tamkajšnjih zelenih površin. Kot navajajo, je njihov cilj boljša dostopnost in urejenost območja.

Istrskobeneško, ne italijansko

Med domačini pa je burila duhove tudi odločba Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije, ki je občini naložil, naj spremeni ali odstrani 16 informativnih tabel z zgodovinskimi imeni trgov, ulic in nabrežij v Piranu. Sporne naj bi bile zaradi jezika. Inšpektorat je sprva ugotovil, da občina z zapisanimi toponimi le v italijanskem jeziku krši Zakon o javni rabi slovenščine, in zahteval, da občina vse javne informacije na tablah navede v obeh uradnih jezikih, ki sta na tem območju v uradni rabi. Občina je nato pojasnila, da so zapisani toponimi v istrskobeneškem narečju, ki se bistveno razlikuje od sodobne italijanščine in je »tuj jezik le za inšpektorico, ki je opravila ogled«, ne pa za prebivalke in prebivalce slovenske Istre.

Piranske informativne table z zgodovinskimi imeni trgov, ulic in nabrežij v istrskobeneškem narečju ostajajo. Foto: Občina Piran

Gre namreč za izvirna lastna zemljepisna imena v jeziku, ki ga je govorila mešanica narodnosti avtohtonih prebivalk in prebivalcev, tudi tistih, katerih materni jezik ni bil istrskobeneški. To narečje je vpisano v register slovenske nesnovne kulturne dediščine in je kot tako predmet posebnega varstva. Namen postavitve tabel pa je bil prav ohranitev kulturne dediščine, spoznavanje zgodovine kraja in identifikacija z mestom Piran. Občina je z njimi tako poskrbela tudi za to, da uporabnik v stiku s tablami dobi jasno in nedvoumno sporočilo, da gre izključno za nekdanje poimenovanje ulic, trgov in nabrežij, saj jih je postavila tik ob table z uradnimi dvojezičnimi imeni. Table tako ostajajo na svojih mestih.