December, ki je zaradi božičnih in novoletnih praznikov vedno nekaj posebnega, je v deželi suhe robe še slovesnejši. Za to že tretje leto skrbi Peter Lesar, zbiratelj, ki je tokrat v dveh prostorih ribniškega gradu – v nekdanji Petkovi galeriji in Poročni dvorani – pripravil razstavo izdelkov iz porcelana in stekla, ki jih ima v svoji bogati zbirki. Predmetov ni samo postavil na ogled, ampak jih je z izjemnim občutkom razstavil tako, da skupaj s prostorom še dodatno zaživijo. Pravzaprav je v enem od manjših prostorov uredil tudi bukvarno, saj je mogoče izbirati med otroškimi knjigami – dobro zastopana je legendarna zbirka Čebelica – in knjigami za odrasle, kjer prevladujejo predvsem kuharske knjige.
Material – poleg porcelana in stekla še mize in vso ostalo opremo – sem pripeljal dvajsetkrat s kombijem.
Osrednja pozornost je namenjena porcelanu, saj se na slovesno okrašenih mizah bohotijo ti krhki predmeti. Verjetno je najbolj opazna miza z bogato zlato-modrim okrašenim jedilnim kompletom za šest oseb skupaj s skodelicami, ki izvira iz Karlsbada na Češkem, ki jih dopolnjujejo kozarci iz Rogaške. Nič manj lepa pa ni miza z elegantnim, a po dekoraciji veliko skromnejšim jedilnim kompletom iz Cmielowa iz Poljske, ki je v zlati in modri barvi, kar jih je estet Lesar odlično poživil s kozarci iz zelenega stekla. Pravzaprav je vsaka miza svoja zgodba.
To dopolnjujejo zanimivo okrašene omarice, ki jih je umetniško obnovila Anja Turšič Janež. Na njih so razstavljeni kompleti za kavo in čaj, ne manjkajo pa tudi stekleni predmeti, od izdelkov iz brušenega stekla, ki bi jih človek pripisal Steklarni Rogaška, do domiselnih kompletov za žganje, ki jih sestavlja šest kozarcev in steklenica. Poseben del razstave je namenjen velikim vazam Kil Liboje, ki so starejšim še kako znane, saj so bile popularne v 70. letih. Najti pa je tudi oblikovalske steklene kose vaz. »Na razstavi sta dve vazi Vladislava Urbana, znanega češkega oblikovalca 20. stoletja, ki sem ju našel v centrih ponovne uporabe,« pravi Peter Lesar.
Eno od oken v Petkovi galeriji je namenil hranilnikom.
Eno od oken v Petkovi galeriji je namenil hranilnikom. »Hranilnik Ježek Mariborske banke, ki je v različnih barvah, je pred 50 leti oblikoval Miki Muster,« razkrije eno od verjetno manj znanih dejstev Peter Lesar, ki ima v svoji zbirki več kot 80 hranilnikov. Seveda pa ne gre brez znanih pikapolonic, ki so jih izdelali v različnih barvah in ki so bile zaščitni znak Ljubljanske banke.
Da je razstava tako domiselna, kot je, je trajalo mesec dni. »Material – poleg porcelana in stekla še mize in vso ostalo opremo – sem pripeljal dvajsetkrat s kombijem,« pravi sogovornik. Vsi ti krhki predmeti so bili zaviti v papir in razporejeni po škatlah, tako kot so shranjeni večino časa. Potem pa jih je razporedil in dopolnil z dodatki, tako da je vsaka miza kot pripravljena za goste, ki bodo samo sedli na svoje lično urejeno mesto.
Peter Lesar porcelan zbira dobrih deset let. Zbirka je v tem času postala obsežna, saj ima hišo in stavbo ob njej že polno. »Potreboval bi še eno hišo,« pravi. Na pol leta zamenja porcelan, ki ga ima razstavljenega v hiši in ga tudi uporablja. »Sicer pa brišem prah, ki je stalnica,« se zasmeji estet, ki mu denar ne pomeni veliko, pomembno pa je, da ima lep kos porcelana.
Znane ježke Mariborske banke je pred petdesetimi leti oblikoval Miki Muster. FOTOGRAFIJE: Simona Fajfar
Zgodbe, ki jih z razstavami kompletov iz svoje zbirke porcelana in stekla predstavlja Peter Lesar, so vsako leto drugačne.
Vsaka miza je pripravljena tako, da lahko sprejme goste.
Na razstavi sta tudi dve vazi Vladislava Urbana, ki je znan češki oblikovalec 20. stoletja.
Vaze iz Kil Liboje, ki so bile popularne v sedemdesetih letih.
Kavni komplet, ki je bil verjetno namenjen lovcem.
Kot zbiratelj ima pregled nad trgom: »Cena porcelana se je dvignila, saj si včasih dobil lep servis za 50 do 80 evrov, danes pa podoben komplet dobiš za sto evrov,« razloži. Razlog za to je v tem, da je tovrstnih kompletov vedno manj. Imeti servis iz porcelana – jedilni in za kavo ter čaj – je bilo pomembno za starejše generacije, ki so ga imele shranjene v posebnih kredencah s steklenimi vrati. Mlajšim generacijam pa to ni več pomembno, zato ni redko, da te lepe predmete odnesejo v centre ponovne uporabe ali jih prodajo na bolšjem sejmu.
Peter Lesar še dodaja, da je za zbiralca pomembno, da pozna ljudi, ki imajo izdelke iz porcelana, pa jih želijo prodati. Zanj je pomembno, da mu komplet »pade v oko«. Ni pristaš preveč načičkanih predmetov, prav tako mu ni pomembna znamka, ki ima – recimo Rosenthal – toliko višjo ceno. »Pomembno je, da je komplet celoten in da je porcelan tanek,« razloži. Poleg številnih jedilnih kompletov ima več kot 200 čajnih in kavnih kompletov, poleg tega pa še okoli 50 kompletov za žganje. »Pa številne drobnarije, kot so vaze … je pa pomembno, da v vsem tem uživam,« pravi. Zato, da bi v predmetih, ki njemu dajejo veselje, uživali tudi drugi, je pripravil razstavo, ki je v resnici vredna ogleda.
