KRANJ – Ko smo bili otroci, so nas starši na poti do vrha Jošta spodbujali, da bomo nekako na polovici poti videli krokodilčka. Potem smo mi postali starši in otrokom še sami govorili, naj gredo po znanih poteh do krokodilčka.
Znameniti krokodilček je zdaj dobil tablo.
Pa so nas čudno gledali, saj je lesen kip krokodila v desetletjih že tako načel zob časa, da je od njega ostalo le neprepoznavno deblo. Čudno so nas naši otroci gledali vse do tega tedna, kajti zdaj je pod Joštom nov lesen kip – pravcati gromozanski krokodil, s tremi mladički vred!
Pomagali so si s konjem
A zavrtimo kolo časa v zgodovino in se ustavimo v letu 1975: takrat je domačin
Franc Bajželj s pomočjo brata
Marjana, pomagala pa sta še brata
Oman,
Franci in
Marjan, postavil prvega krokodilčka. »Za stopnice smo dobili hrastov hlod. Ta je bil na enem koncu odlomljen tako, da je bil videti kot krokodil,« se spominja Franc Bajželj. Porodila se je ideja, da gre leseni krokodil na Jošta, da bi tam razveseljeval otroke. Potem ko so se omenjeni štirje – danes stari od 76 do 86 let – dogovorili še z lastnikom zemljišča, so na Jošta s pomočjo konjev spravili krokodila, ki je z leti postal že kar zaščitni znak hriba.
Dobre pol ure trajajoči pohod po najbolj uhojeni od vseh pešpoti je takoj krajši, če se na sredini odžejaš.
Tako je kip dolga leta razveseljeval predvsem otročaje, ki se jim pot na 845 nadmorskih metrov visok hribček marsikdaj vleče kot kurja črevca. Kajti dobre pol ure trajajoči pohod po najbolj uhojeni od vseh pešpoti, Sodarjevi poti, je takoj krajši, če te na sredini prestraši in odžeja lesen krokodil. Že prvi krokodilček je bil narejen tako, da se je v njegov hrbet stekala bistra voda, ki je odžejala pohodnike, in tudi iz gobca novega, skoraj šestmetrskega krokodila bo sčasoma tekla voda.
Taborniška ideja
In kako je pravzaprav vzniknila ideja, da pod Jošta prilomasti nova lesena umetnina? Po zadnji v nizu tradicionalnih akcij Očistimo Kranj so taborniki, ki pod vodstvom
Klemena Marklja poskrbijo za vsakoletno čistilno akcijo, opozorili na ubogega krokodilčka tam pod Joštom. Povezali so se z občino in dobili vsa dovoljenja za postavitev nove skulpture kot tudi sponzorje. Skulpturo je zasnoval še en tabornik,
Miha Knific, sicer znani slovenski režiser.
K izdelavi lesenega krokodila je povabil filmskega sodelavca
Blaža Bačarja in ta je vse od zime vihtel motorno žago, pod katero je iz hrastovega hloda nastal prepričljiv krokodil, ki na repu nosi tri mladičke. Če vas zanima še teža kipa, kakršnega ne premore noben drug slovenski kucelj: ima približno 800 kilogramov, na Jošta pa so ga spravili z zmogljivimi traktorji.
kilogramov ima krokodil.
Kranjski taborniki so med postavitvijo novega krokodiljega kipa že napovedali, da utegne sčasoma Jošta osvojiti še katera lesena žival – samo zato, da otrokom med vzponom na najbolj priljubljeni kranjski kucelj ne bo dolgčas!
