
Galerija

Kljub intenzivnemu in dolgotrajnemu zdravljenju se je zdravstveno stanje labodke Oli, ki je bila simbol Maribora, v zadnjih dneh močno poslabšalo. Kljub trudu več strokovnjakov ptici ni bilo več pomoči, željo do življenja je preprosto izgubila.
Ob prvem sprejemu je imela labodka hude poškodbe in znake zastrupitve, zgodba je pretresla številne živaloljubce po državi. Po uspešnem zdravljenju so jo vrnili v naravno okolje, a je kmalu zatem zopet doživela poškodbo, pri kateri je bila huje poškodovana njena noga. »Močan udarec v nogo je povzročil poškodbo, katere posledice so bile vidne še danes«, so zapisali veterinarji. Dostojanstveno so se vzdržali komentarja, da si udarca v nogo labodka ni sama prizadejala. Hude so bile tudi posledice starih poškodb.
Za labodko je bilo na koncu domnevno usodno vnetje sklepa, oteklina in odprta rana, zdravljenje pa se je izkazalo za prezapleteno in dolgotrajno. Sprva se je labodka na terapije še odzivala, v zadnjem tednu pa se ni več odzivala na zdravljenje in ni več jedla. Poginila je ob bazenu v prostoru, kjer je med okrevanjem preživela večino časa. Po poginu so ugotovili, da je bila njena telesna teža vseeno primerna za odraslo labodko, kar kaže, da ni podlegla izčrpanosti, ampak se je preprosto vdala.
»Oli poginila ob svojem bazenu – tam, kjer se je vedno počutila najbolj varno in kjer je preživela največ svojih tišjih, mirnih trenutkov«, so zapisali in dodali: »Oli je navdihnila mnoge. Njena zgodba ni le zgodba enega laboda. Je zgodba o boleči resničnosti, ki jo divje živali doživljajo zaradi človeka: zaradi betona, ki jemlje prostor naravi, zaradi zastrupitev, ki tiho ubijajo, zaradi preganjanja, ki jih pogosto žene v nesreče, in zaradi sveta, ki ga delimo, a jim ga prepogosto jemljemo«.
Iz zavetišča so ob tem opozorili, da primer labodke Oli znova odpira vprašanje vpliva človekovih posegov in nevarnosti v okolju na divje živali. Komentarji Mariborčanov pa so besni in polni gneva: