Poslanci bi bili župani, zato na ustavno sodišče

LJUBLJANA – Na nedeljskih volitvah so poslanci postali tudi Matjaž Zanoškar, Zvonko Lah, Danijel Krivic in Ljubo Žnidar. Kvartet druži tudi to, da so vsi štirje župani. V prihodnje bi radi sedeli na dveh stolčkih – na poslanskem in županskem. Združenje občin Slovenije (ZOS) je v njihovem imenu vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o poslancih, ki je uzakonila nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Hkrati so podali tudi predlog za zadržanje izvajanja novele.

Protiustavno?

V pobudi menijo, da je zakon v nasprotju z 2., 43. in 155. členom ustave, ki govorijo o Sloveniji kot pravni in socialni državi, volilni pravici in prepovedi povratne veljave pravnih aktov. V pobudi ustavnemu sodišču med drugim navajajo, da v primeru domnevnega konflikta med poslansko in župansko funkcijo ne gre za kršitev načela delitve oblasti, ampak kvečjemu za medsebojno vplivanje med različnimi ravnmi oblastnega urejanja v državi. Prav tako so zapisali, da veliko poslancev nastopa v vlogi skrbnikov raznih interesov, lobijev ali volilnih baz, ki pa so zaradi netransparentnosti za državno ureditev veliko nevarnejši kot poslanci, ki so hkrati še župani.

Sporno?

Kršitev volilne pravice argumentirajo s tem, da je neka skupina državljanov, torej župani, izločena iz kroga upravičencev, ki so lahko izvoljeni za poslanca državnega zbora, kar je poseg v pravico biti voljen. Zakon jim sicer ne prepoveduje same možnosti kandidiranja na državnozborskih volitvah, v praksi pa jim dejansko onemogoča, da bi kandidirali za poslanca, saj se morajo nato odpovedati funkciji župana, ki jim je bila zaupana na lokalnih volitvah.

Če bi ustavno sodišče zdajšnjim županom, ki so bili na izrednih volitvah v DZ izvoljeni tudi za poslance, dovolilo županski mandat normalno dokončati, to ne bi pomenilo realnih in resnih tveganj, so prepričani v ZOS.