Poslanci kmalu o prazniku Triglava, svoj dan bi lahko dobil že septembra

»7. avgusta 1895 je Jakob Aljaž postavil sloviti stolp na vrhu Triglava, Aljažev stolp pa je postal brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora proti potujčevanju in narodne identitete. Menimo, da si Triglav kot temeljni simbol slovenskega naroda zasluži posebno mesto v koledarju državnih praznikov,« je zapisalo 29 poslancev poslanske skupine Gibanja Svoboda s prvopodpisanim Lenartom Žavbijem, ki so junija letos dali v parlamentarno proceduro utemeljitev za spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Če bo predlog uvrščen na septembrsko zasedanje parlamenta in če bo sprejet, bomo dobili nov praznik, dan Triglava, ki pa ne bo dela prost.

Republika Slovenija ima 21 prazničnih dni v letu, od tega je 15 praznikov tudi dela prostih dni, preostalih šest pa je delovnih praznikov. Zakon so od leta 1991, ko je bil sprejet, spremenili osemkrat. Največjo spremembo je doživel leta 2005, ko smo dobili tri nove praznike – 17. avgust, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september, dan vrnitve Primorske k matični domovini, in 23. november, dan Rudolfa Maistra. Zakon so zadnjič spremenili februarja letos, ko so poslanci dopolnili imenovanje prekmurskega praznika.

Simbol vseh

Pobudo o dnevu Triglava je oktobra lani dal Marko Viduka iz Bohinja. Želel je, da bi bila to državljanska pobuda in bi parlamentarni postopek izpeljali z zbranimi podpisi. Vendar pa mu je v predpisanem 60-dnevnem roku uspelo zbrati vsega 570 od potrebnih 5000 podpisov. Potem so poslanci s prvopodpisanimi Natašo Avšič Bogovič, Meiro Hot in Matejem T. Vatovcem predlog decembra vložili v parlamentarno proceduro, zadnji poskus pa je iz junija letos, ko so se pod predlog podpisali poslanci Gibanja Svoboda s prvopodpisanim Lenartom Žavbijem.

Ob junijski vložitvi novele zakona je Žavbi dejal: »Gre za predlog, s katerim bi 7. avgust vsako leto postal dan Triglava – dan enotnosti in dan, ko se vsi spomnimo naših skupnih zgodb in korenin. Triglav je bil simbol vseh gibanj za emancipacijo slovenstva, simbol Osvobodilne fronte in simbol osamosvojitve. Navsezadnje so partizanke in partizani nosili triglavke, v času osamosvojitve pa je na vrhu Triglava zaplapolala slovenska zastava. Slovenci smo močen in aktiven pohodniški narod, zato je prav, da svojega očaka ter naš največji nacionalni simbol povzdignemo z lastnim praznikom, ob katerem se spomnimo naše enotnosti.« Poslanci v predlogu še dodajajo, da sta Triglav in Aljažev stolp ena redkih simbolov slovenstva, ki nikoli nista sprla našega naroda: »Da je Triglav pomemben simbol slovenstva, so se zavedali že naši predniki, saj je radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom Slavin objavil v mariborskem bogoslovnem glasilu Lipica pesem Oj, Triglav, moj dom, leta 1895 pa je Jakob Aljaž skladbo odkril in uglasbil.« Skladbo so prvič izvedli ob odprtju Aljaževega stolpa.

Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, je bil namreč tudi skladatelj, planinec in domoljub, ki se je uprl tujemu prisvajanju naših gora. Od dovške občine je kupil vrh Triglava in s svojim denarjem postavil majhen stolp iz pločevine, ki je nadomestil triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je izdelal kleparski mojster Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Dele stolpa so iz Ljubljane z vlakom pripeljali v Mojstrano, potem pa so jih nosači odnesli na Triglav. Stolp je bil postavljen 7. avgusta 1895, slavnostjo odprtje in blagoslov pa sta bila 22. avgusta. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu, da bi ohranili planinstvo in gore slovenske.

Vlada je konec julija v svojem mnenju glede predloga o novem prazniku ugotovila, da »ni nikakršnih zadržkov pri opredeljevanju dodatnega prazničnega dne«. Meni, da je Triglav kot najvišja gora in osrednji nacionalni simbol močno zasidran v slovenski zavesti: »Njegova podoba v državnem grbu in zastavi nas vsakodnevno opominja na povezanost z naravo, ponos in trdnost, ki zaznamujejo slovenski narod.« Če pa upoštevamo tudi dejstvo, da mora ureditev praznikov ustrezati dejanskemu odnosu državljanov do določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje, si Triglav kot temeljni simbol slovenskega naroda zasluži posebno mesto v koledarju državnih praznikov: »Vlada Republike Slovenije predlagano dopolnitev ureditve praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji podpira.«