
Galerija

Slovenski parlament je v petek, 25. aprila 2025, z večino glasov potrdil spremembo Zakona o tujcih, ki omogoča, da prosilci za azil, ki so v Sloveniji že zaposleni, zaprosijo za dovoljenje za bivanje. Novela zakona je naletela na burne odzive – za ene zgodovinski dosežek, za druge nevarna odprava pravne države.
Sprememba zakonodaje pomeni pomembno zmago za gibanja, ki se že vrsto let zavzemajo za pravice migrantov in prosilcev za azil. V prvi vrsti je za uspeh zaslužna aktivistična skupnost znotraj Ambasade Rog, ki je novico pospremila s čustvenim sporočilom: »Gre za uresničitev enega naših največjih ciljev in zgodovinski preboj, s katerim bo marsikdo odrešen strahu pred deportacijo in ilegalnostjo.«
V sporočilu za javnost so poudarili, da zakon ni »padel z neba«, temveč je rezultat dolgoletnega boja, povezovanja in protestiranja. Ob tem so napovedali, da bodo v prihodnjih tednih pripravili oblike informiranja, s katerimi bodo prosilcem in zagovornikom razložili, kako natančno bo mogoče pridobiti dovoljenje za bivanje na podlagi zaposlitve.
Na drugo stran spektra se je postavila opozicija, ki zakon označuje za kapitulacijo države pred ilegalnimi migracijami. Ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik je bil med prvimi, ki je izrazil zaskrbljenost:
»Torej je po novem mogoče, da se nezakonito vstopi v Slovenijo, zaprosi za azil, 'zaposli' v 'nevladni' organizaciji, s tem dobi pravico do bivanja pri nas in vloži zahtevo za združitev družine ter zakonito pripelje še ostale družinske člane in jih priklopi na socialo v SLO.«
Še ostrejši je bil predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je zakon označil za »sramoten« in napovedal politični boj za njegovo razveljavitev:
»Ilegalec je ilegalec in edina pravica, ki jo ima, je takojšnja vrnitev v svojo matično državo! Ne bomo dopustili, da se naša država spreminja v zatočišče za tiste, ki kršijo naše zakone. V SNS obljubljamo, da naslednja vlada že prvi dan po prevzemu mandata vloži preklic tega zakona.«
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve sprememba zakonodaje omogoča, da prosilci za azil, ki so sicer prejeli negativno odločbo, a so medtem našli zaposlitev v Sloveniji, zaprosijo za dovoljenje za bivanje. Ukrep naj bi zmanjšal negotovost ljudi, ki se po več letih integracije še vedno spopadajo z grožnjo deportacije, in obenem omogočil zakonito vključitev v družbo.
Zakonodajalec poudarja, da gre za strogo pogojeno ureditev, saj bo dovoljenje možno le ob dokazu redne zaposlitve. Ta določba naj bi predstavljala kompromis med integracijskim pristopom in varovanjem integritete azilnega sistema.