
Galerija

Nekdanji Žnidaršičev kolega iz poslanske skupine Desus Joško Godec je bil z nekaterimi poslanci celo na izgnanski prireditvi. »Društvo izgnancev ni politična organizacija, ampak organizacija ljudi, ki so skupaj doživeli grozote izgnanstva in taborišč, zato me vedno znova prizadejo čustvena vprašanja posameznikov iz teh društev, ali sta poprava njihovih krivic in njihova prihodnost res odvisni od članstva oziroma vstopa v neko novo stranko,« opisuje izkušnjo poslanec LDS Borut Sajovic. Društvo izgnancev po njegovem opravlja pomembno funkcijo, ki je v javnem interesu.
Dodaja, da tudi poslanci še niso storili vsega, kar morajo, za popravo krivic, »a prihodnost izgnancev ni in ne more biti odvisna samo od ene stranke, ampak bo potreben konsenz vseh. Zato nagovarjanje članov funkcionarjev društva, naj se državljani včlanijo v katero koli stranko, ker je od tega odvisna poprava njihovih krivic, ni na mestu.«
Agitacije za DeSUS
Da takšnega povezovanja včlanitve v njegovo novo stranko s popravo krivic nikoli ni bilo, ostro odgovarja Žnidaršič. »To prvič slišim, to je neumnost,« je ogorčen. Sicer pravi, da »nikomur ni mogoče preprečiti, da bi za koga agitiral. Obtožbe so deplasirane.«
V svoji novi stranki je v slabem letu zbral okoli 1200 članov. Posebno ga preseneča, da se vsa zadeva okoli društva izgnancev problematizira zdaj, a se nikoli prej ni, čeprav je »društvo v prejšnjem mandatu podpiralo DeSUS«. Dodaja, da so ga podpirali, ker je bil on član stranke. Za izgnance je, ko je bil do leta 2004 državni sekretar na ministrstvu za delo, »kar nekaj naredil. Popravil sem kar nekaj krivic. Društvo izgnancev je mene vedno podpiralo in tudi stranko, v kateri sem bil.« Vse skupaj se mu ne zdi sporno, saj počnejo to tudi drugi in sprašuje se: »Zakaj pa se v upokojenskem društvu agitira za DeSUS?«
Ivica Žnidarič ostro proti obtožbam
Žnidaršičeva sestra Ivica pa nam je pojasnila: »Nisem članica nobene stranke.« Na očitke, da izkorišča nevladno organizacijo za politično agitacijo, pa odgovarja: »Vseh dvajset let sem in bom javno govorila, kdo je kaj naredil za popravo krivic, storjenih slovenskim izgnancem in drugim civilnim žrtvam vojnega nasilja, ko niso priznali, da smo žrtve vojnega nasilja vse do leta 1995. Zdaj nekatere poslance moti, da sem javno povedala, da so 21. septembra 2010 glasovali proti predlogu poslanca, ki je bil izgnanec, da bi državni zbor naložil vladi, naj končno po diplomatski poti izterja vojno škode od Nemčije, ki je bivši državi plačala samo dva odstotka le-te.«