Posledice letošnje suše bomo čutili še dolgo: ponekod je uničila do 90 odstotkov pridelka

Slovensko kmetijstvo se spopada z vremenskimi ekstremi, ob segrevanju podnebja pa se povečuje še zlasti tveganje zaradi vročine in suše. Tudi letos so kmetije prizadeli neurja, viharji in toča, zdaj pa še dolgotrajna suša in izrazita vročina. Kako izjemne so bile razmere, kaže že julijska statistika: julij 2026 je bil na ravni države dve stopinji toplejši od povprečja obdobja 1991–2020 in tretji najtoplejši po letu 1950. Hkrati je padlo le 49 odstotkov običajne julijske količine padavin, kar letošnji julij uvršča med štiri najmanj namočene po letu 1950.

To je kruta realnost, zaradi katere se bo moralo kmetijstvo prilagajati in zaradi katere bo treba marsikje temeljito premisliti, kaj se še splača pridelovati, na kakšen način in s kakšno zaščito.

Po prvih ocenah Javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije je letošnja suša prizadela vso državo. Najhuje so prizadeti Pomurje, Podravje, Primorska ter Dolenjska s Spodnjim Posavjem, pri posameznih kulturah pa škoda dosega celo do 90 odstotkov. Največ težav je na travinju in krmnih rastlinah, koruzi, krompirju, zelenjadnicah in drugih poljščinah. Visoke temperature razmere še zaostrujejo, saj povečujejo izgubo vode iz tal in rastlin prav v času, ko so številne kulture v najbolj občutljivih fazah razvoja.

Posodobljena karta sušnih razmer kaže, da je ta hip le še malo območij, ki ne bi bila izjemno sušna. FOTO: Arso

Tudi zadnji podatki Arsa ne dopuščajo veliko optimizma. Sušomer, posodobljen 6. avgusta, celotno Slovenijo uvršča med zelo sušna ali izjemno sušna območja. Še posebno izrazita je kmetijska suša oziroma pomanjkanje vode v površinskem sloju tal. A tudi pri podzemnih vodah so bile na več merilnih mestih izmerjene nizke, ponekod celo zelo nizke količine. Ko pa začne usihati še vodni vir, tedaj tudi namakanje ne more biti več samoumeven odgovor, saj mora biti voda zanj najprej sploh na voljo.

Suša ne udari povsod enako in ne uniči vsega čez noč. Njene posledice se kopičijo. Koruza zaradi pomanjkanja vode zvija liste in slabše razvija storže, travniki dajejo manj krme, zelenjadnice zastajajo v rasti. Težave se nato preselijo še v hleve: manj doma pridelane krme pomeni večjo odvisnost od nakupa krme in s tem dodatne stroške. Po ocenah kmetijske svetovalne službe so prav travinje in krmne rastline skupaj s koruzo med najbolj prizadetimi kulturami letošnje suše. Kmetijstvo bo moralo zato še hitreje vlagati v namakalne sisteme, zbiralnike vode, protitočne mreže, odpornejše sorte, zastiranje in druge načine za boljšo zaščito tal. Toda takšni ukrepi zahtevajo denar, dovoljenja, primerne vodne vire in večletno načrtovanje. Ministrstvo za kmetijstvo je že objavilo javna razpisa za gradnjo individualnih namakalnih sistemov in nakup namakalne opreme, za vsakega je namenjenih po 500.000 evrov. To je korak v pravo smer, nikakor pa ni čudežna rešitev.

A tudi preventiva ima svoje meje. Marsikje bo treba spremeniti tudi vrste rastlin, način obdelave, čas setve in spravila ter ponekod celo strukturo kmetijske proizvodnje. Prilagajanje podnebnim spremembam zato ni več razprava o oddaljeni prihodnosti, ampak odločanje o tem, kako in kaj bo na slovenskih poljih, v sadovnjakih in vinogradih sploh še moč pridelovati.