Poslovil se je pesnik, ki je pomembno zaznamoval slovensko kulturo: od njega se poslavljajo z ganljivimi besedami

Slovensko javnost je pretresla vest o smrti pesnika, kulturnega ustvarjalca in dolgoletnega programskega vodje Kosovelovega doma Sežana Aleksandra Peršolje. Novico so sporočili iz Kosovelovega doma Sežana, kjer so se od dolgoletnega sodelavca poslovili z ganljivimi besedami. »Odšel je naš dragi Aleks, ki je svoje življenje posvetil umetnosti in besedi. Bil je pesnik, sopobudnik Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, dolgoletni programski vodja Kosovelovega doma Sežana in mnogo več kot to. Živel je med nami in z nami,« so zapisali ter njegovim svojcem izrekli iskreno sožalje.

Ob slovesu so objavili tudi odlomek iz njegove pesniške zbirke Čez noč:

»Pot je strop,
je nasip, speljan v grob.
Kadar pa hočeš potovati v nasprotje,
se sesujejo vse pregrade.«

Aleksander Peršolja se je rodil leta 1944 v Goriških brdih, pozneje pa je živel in ustvarjal v Sežani. Poučeval je v Dornberku in Dutovljah, nato pa se je posvetil kulturnemu delu. Nekaj let je bil tajnik Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, zatem organizator kulturnega življenja na Krasu. Vrsto let je vodil Kosovelov dom Sežana, več kot petnajst let pa je opravljal tudi delo programskega vodje. S pisanjem poezije je začel že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je objavljal v reviji Perspektive, pozneje pa tudi v številnih drugih slovenskih literarnih revijah in zbornikih. V svoji bogati ustvarjalni poti je izdal več kot deset pesniških zbirk, med drugim Čez noč, Nad poljem je mrak, Koraki, Sanjsko mesto, Baccus v grmovju, Potovanje sonca in Pred mostom, ki je izšla lani. Poleg poezije je pripravljal tudi dramske priredbe poezije Srečka Kosovela, njegova dela pa so bila prevedena v angleščino, italijanščino, nemščino, hrvaščino, španščino, srbščino, češčino, albanščino in druge jezike.

Velik pečat je pustil tudi kot kulturni organizator. Bil je eden od pobudnikov Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki že od leta 1986 velja za enega najuglednejših literarnih festivalov v Evropi. Pomembno je prispeval k njegovi ustanovitvi in razvoju, sodeloval pa je tudi pri nastanku mednarodne nagrade Mlada Vilenica, namenjene mladim pesnikom. Zaradi svoje vloge pri nastanku festivala so ga številni označevali tudi za enega od njegovih »očetov«.

Ob njegovem 80. rojstnem dnevu decembra lani so kulturni ustvarjalci poudarili, da je Peršolja s svojim delom pomembno zaznamoval kulturno življenje na Krasu ter desetletja povezoval slovensko književnost z mednarodnim prostorom. Za svoje življenjsko delo na področju literarne dejavnosti je leta 2016 prejel srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Za seboj je pustil obsežen pesniški opus, pomembno prispeval k razvoju literarnega življenja na Primorskem ter s svojim delom odločilno zaznamoval nastanek in uveljavitev festivala, ki ostaja eden najpomembnejših mednarodnih literarnih dogodkov v Sloveniji.