Le kdo ne pozna Akvarija Piran in njegovih morskih stanovalcev. Dober glas o njem seže tudi prek naših meja in turistov, predvsem družin z otroki, ki letujejo pri nas. Celo poletje je bil tako dobro obiskan tudi zaradi vodenih ogledov in izobraževalnih vsebin, zadnje delavnice pa so potekale pod naslovom Postani mali akvarist.
Seznanili so se z vlogo Akvarija in pobliže spoznali morske zvezde, morske konjičke, večje in manjše ribe, meduze, rake in druge prebivalce slovenskega morja ter njihove posebnosti. Odkrivali so, kako poteka vsakodnevno delo zaposlenih v Akvariju ter kako skrbijo za živali v njem.
Z revijo National Geographic so sodelovali pri projektu, ki je bil namenjen ozaveščanju o ogroženih vrstah. FOTO: Akvarij Piran
Eva in Lea sta Akvarij obiskali že prej, zato sta se delavnice udeležili s še več zvedavosti. FOTO: Janez Mužič
V Akvarij sprejmejo tudi vsak primerek zavarovane vrste, če potrebuje pomoč.
Manja Rogelja: »Mali akvaristi dobijo delovni zvezek, v katerem rešujejo naloge in ga odnesejo domov, kjer ga lahko dopolnijo in hranijo za spomin.« FOTO: Janez Mužič
Pokukali so v obiskovalcem skrito življenje Akvarija – v sisteme za dovajanje morske vode in zraka z nešteto cevmi, ventilov, črpalk, filtrov in še česa. Pomagali so pri pripravi hrane, pri hranjenju in skrbi za akvarije. Obenem so odkrivali številne morske in akvarijske skrivnosti, ki običajnim obiskovalcem niso toliko na očeh. Mimogrede pa so ugotavljali, zakaj je morsko okolje tako posebno, zakaj je občutljivo in kako ga lahko varujejo tudi oni ter mi vsi.
Tudi Avstralki
Delavnica je bila primerna za otroke od 7. do 12. leta starosti. Število mest je bilo omejeno, saj za večje skupine v Akvariju ni prostora, a kot pravi strokovna vodja Manja Rogelja, so se tako lahko bolj posvetili zanimanju vsakega udeleženca. Ti so tako doživeli kar se da neposreden stik z morjem, kar jim je spodbujalo radovednost in željo za spoznavanje ter raziskovanje. Med kakimi desetimi mladimi akvaristi na zadnji delavnici sta bili tudi Eva in Lea iz Avstralije, ki sta počitnikovali v Piranu. Akvarij sta nekaj dni prej z velikim veseljem že obiskali, zato sta se delavnice udeležili s še več zvedavosti.
Celo poletje je bil dobro obiskan, največkrat pa pridejo družine z otroki. FOTO: Janez Mužič
1964. so odprli Akvarij Piran.
Za male akvariste je bilo najbolj zanimivo hranjenje rib. FOTO: Janez Mužič
Starejša Eva je v deželi tam spodaj obiskala že več akvarijev, za katere pravi, da so mnogo večji in da je tam videti tudi večje ribe in celo eksotične ribe iz drugih morij. Kljub temu jo je presenetilo, ko je spoznala, koliko pestrega življa je v našem morju: »Najbolj me je navdušilo, ko smo v mandraču nabirali plankton in ribice, s katerimi smo nato nahranili vse v akvarijih. Zdaj bom v vodi toliko bolj iskala prebivalce morja, jih občudovala in se zavedala, da je treba paziti nanje. Zdaj vem, da gre za res sila pester in čudovit svet, ki si ga delimo z veliko bitji. To od nas zahteva, da morje spoštujemo in varujemo, ne da si ga lastimo in celo uničujemo.« Njena mlajša sestrica pa se ni mogla nagledati morskih zvezd, občudovala je počasi plavajoče meduze, večje ribe in se še zlasti zagledala v morsko mačko ter jo primerjala z morskim psom.
Že 61 let
Akvarij Piran je bil ustanovljen leta 1964, leta 2009 pa je dobil nove bazene in je bil skupaj s poslopjem lepo prenovljen. Je pa že takrat nakazoval, da bi njegovi morski prebivalci ob prizadevnosti akvaristov potrebovali še več prostora. V njem lahko pobliže spoznamo bogat podmorski svet Tržaškega zaliva, saj gosti okoli 140 različnih vrst organizmov. Med njimi so številčno najbolj zastopane ribe, k barvitosti, pestrosti in razgibanosti akvarijskih bazenov pa prispevajo tudi številne vrste meduz, spužev, ožigalkarjev in predvsem iglokožcev, kot so morske zvezde, kumare, ježki in kačjerepi. Je, skratka, prostor, ki pritegne vse, ki radi spoznavajo podvodno življenje in bolj ali vsekakor človeku manj opazna bitja, ko se poleti hladimo v morju.
Poškodoval jo je propeler, življenje pa so ji rešili v Akvariju. Foto: Janez Mužič
Zdaj vem, da gre za res sila pester in čudovit svet.
Odkrivali so, kako poteka vsakodnevno delo zaposlenih, in pokukali v obiskovalcem skrito življenje Akvarija. FOTO: Akvarij Piran
Se je pa v zadnjih desetletjih vloga javnih akvarijev in s tem tudi piranskega spremenila. Tako strokovna vodja Akvarija Manja Rogelja pravi: »Danes akvariji niso le razstavni prostor za živali, temveč so postali pomemben temelj ozaveščanja, izobraževanja in raziskovanja ter varovanja naravnega okolja.«
Akvarij je tako močno povezan z lokalno skupnostjo, hkrati pa se je razvil v pomemben člen mreže izobraževalnih in raziskovalnih institucij. Tesno sodeluje tudi z ribiči in drugimi akterji na morju ter je del mednarodne mreže javnih akvarijev. Predlani so med drugim sodelovali z revijo National Geographic pri projektu Photo Ark, ki je bil namenjen ozaveščanju o ogroženih vrstah.
Skrb za ranljive
V okviru mednarodnega dneva morskih rib, ki je bil posvečen tudi morskim konjičkom, so pripravili izobraževalne vsebine o teh zanimivih, a zelo ranljivih ribah. S tem si prizadevajo povečati ozaveščenost javnosti in poudariti pomen njihovega varovanja. O vlogi Akvarija pa velja omeniti, da je po paritvi lanskega novembra v njem samica moškatne hobotnice decembra izlegla jajčeca. Prizadevno je skrbela za gnezdo do marca, ko so se ličinke hobotnic začele izlegati. Izleglo se je kar 123 mladih hobotnic.
Odkrivali so morske skrivnosti, ki obiskovalcem niso toliko na očeh. FOTO: Akvarij Piran
Nekaj časa so jih zadržali na opazovanju, konec maja in prve dni junija pa so jih počasi spuščali v morje. V Akvarij sprejmejo tudi vsak primerek zavarovane vrste, če potrebuje pomoč. Nemalokrat gre za poškodovane morske želve glavate karete. Prinesejo jim jih ribiči, ko se nevarno ujamejo v njihove mreže, so ranjene zaradi trka s plovilom ali imajo zataknjen trnek. Zaposleni poskrbijo zanje, nato pa jih vrnejo v morje.
