PLANINA, DOLENJA VAS – Voda se ne sme piti! Zobe si je treba umivati s prekuhano vodo! Tudi domače živali naj pijejo prekuhano vodo! Solate in sadja, ki sta bila oprana z vodo iz pipe, nikar ne jejte! Doječe matere se sicer lahko prhajo, dojke pa si morajo pred dojenjem nujno umiti s prekuhano vodo!
Takšne in podobne nasvete že od 20. decembra delijo prebivalcem na Pivškem in Postojnskem. Po objavi informacij, da je tamkajšnja voda onesnažena z zajedavci, so razmišljali celo o zaprtju šol in vrtcev.
Glavni vir parazitov naj bi bili izločki živali in tudi ljudi. Prebivalcem naj bi grozili huda driska, krči ... V izrednih razmerah se uradna izjava javnega podjetja Kovod glasi: »Vzrokov za onesnaževanje vode še nismo odkrili.«
Toda več glasnih gostov bifeja na Planini, blizu vodnega zajetja Malni, kjer so zadnjič ugotovili prisotnost parazitov, nam je zatrdilo, da to ni res. »Ta vodarna ni vzrok, temveč posledica!« so bili jasni in glasni. Tamkajšnji prebivalci so namreč že vrsto let vajeni živeti z nečisto vodo, ko je visoka, jo prekuhavajo, ko je nizka, pijejo. Tokratni vik in krik, ki so ga zagnali občinarji, kot pravijo, vidijo predvsem v pritisku na državne in evropske organe, da bi Postojna končno dobila nov vodovod in čistilno napravo. Ali potemtakem pristojni strašijo ljudi zaradi nekih drugih, višjih ciljev? Prav vsi okoli točilnega pulta so v nasprotju s Kovodom vedeli, kje je vzrok vseh težav. S prstom so kazali na obe strani Javornikov, Cerkniško polje in zgornjo Pivško kotlino. Nekdo je pred nami izpil požirek vode. »Kaj, bom umrl?!«
Tudi Janez Kanoni jo v teh dneh (še) pije. »Saj še ni visoka!« se zasmeji. Izkušeni jamar namreč živi tik ob vodnem zajetju. Najbližje. Mraz je rezal do kosti, voda je hrumeče prihajala od nekod. »Veste, kras je kot ementalec, lukenj, kolikor hočete. Če vodo zlijemo noter, bo nekje slej ko prej prišla ven!« je preprosto opisal značilnost kraških tal. »Ko pride velika voda, se te vode z obeh strani zberejo v Javorniški tok, ki je sicer še vedno nepoznan, in prilezejo tu ven,« s prstom pokaže na brbotajočo vodo. Ob visokih vodah se, kot izvemo, jezernica s Cerkniškega meša z javorniškim tokom. »In to je onesnažena voda!« odreže Kanoni. »Tam se namreč gnoji in še kaj drugega počne,« je bil malce skrivnosten. »Tudi čistilna naprava v Dolenji vasi ni posebno dobra, ljudje to vedo. Veste, vedno je treba poiskati vzrok, ta pa je tam dol,« spet pokaže proti Cerknici. No, se še posiplje s pepelom, tudi Postojna ima smetišče na vodovarstvenem območju, pri Stari vasi: »Se pravi, sami sebi svinjamo!«
Mednarodni problem
»Naš župan je tralala! Ta občina samo ropota, mi s Planine, ki smo vododajalci, pa smo zanje 'ta zadnja rupa'!« je bil ogorčen. Povedal nam je tisto, kar so nam hoteli že gostje prej omenjenega točilnega pulta. »Postojna namreč že od nekdaj želi zgraditi čistilno napravo, trenutna je bila zgrajena za komaj 5000 enot, ne pa za 20.000! Da ne govorim o milijonu turistov, ki na leto obiščejo Postojno ...« Potem je prešel k bistvu: »Ta pritisk pristojnih je bil usmerjen v to, da se dobijo sredstva! Prej se je namreč samo prosilo, zdaj ko je naša voda postala mednarodni problem, pa bomo dobili denar!«
Včasih je bilo v Malnih 20 hiš in več kot 50 ljudi. Danes je to mračen in hladen kot. »Poglejte, vsi, ki so tu živeli, so to vodo leta in leta pili, v njo kakali, a ni nihče zbolel!« pa je povedal Kanoni še zadnjo kruto resnico. »Danes ni nikogar več tu, voda je pa umazana! Torej pride onesnaženost od drugod.« Preprosto, kruto, a resnično.
Kanonijeve besede Dajte no, točno se ve, kdo so krivci! so odzvanjale v nas, medtem ko smo se vozili proti cerkniški čistilni napravi v Dolenji vasi, domnevnemu viru onesnaženja. Zgrajena je bila že leta 1976, za potrebe tovarne ivernih plošč, za 2400 enot. »Zdaj pa je nanjo priklopljenih uradno nekaj več kot 5000 enot, neuradno pa vsaj še tretjino več!« je bentil mizar Ivan Najger, ki živi čisto zraven. Nismo mogli verjeti svojim očem: zgrajena je tako rekoč na Cerkniškem jezeru. Poleg gnojnice so se na ta tla večkrat razlila barvila iz bližnje tiskarne. »Zanimivo, da te barve niso nikjer prišle na plan, vam povem, potok je bil med razlitji vselej čist kot Soča,« je pripovedoval Najger. Očitno so barvila prihrumela na dan kje drugje, najbrž prav pri Malnih. »Oh, to pa še ni vse, semkaj so vozili odpadke tudi iz bistriške bioplinarne in drugod. Ne vem, kakšni 'špili0 so bili to, toda podjetje, ki je to vozilo, je imelo celo svoj ključ od čistilne naprave. Odpadke so lahko dovažali ob vsaki možni uri, brez vsakršne kontrole!« Najgru ni prav nič jasno. S sosedom Tomažem Perkom sta te zadeve nenehno prijavljala, a ju inšpekcija ni jemala resno. Perko se je medtem že odselil.
»Ko bi vedeli, kako tu obupno smrdi! Lani je bila Cerkniščica nekaj mesecev totalno suha, niti kapljice, bile pa so samo fekalije in neznosna gošča!« Le nekaj metrov stran od njegove hiše.
In še: »Ampak, ali res nobeden od pristojnih nikoli ne pomisli, da to vodo še nekdo pije?«
Vzorci negativni, vzrokov ni
Javno podjetje Kovod Postojna je sporočilo, da so rezultati analize vzorcev vode iz postojnskega vodovodnega sistema, ki so bili vzeti 31. januarja in pregledani na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper, negativni. Kljub temu še vedno velja ukrep prekuhavanja vode za prehrambne namene!
Vzorci, ki so jih analizirali, so pokazali, da je voda mikrobiološko neoporečna. Kljub temu so se na Kovodu iz preventivnih razlogov odločili, da bodo naredili še dodatno analizo v celotnem sistemu, tudi v Zagorju pri Pivki. Iz Javnega podjetja Kovod Postojna še sporočajo: »Vzrokov za onesnaženje vode v Kovodu še nismo odkrili.«
