Pot literatov in čebelarja

Začnimo v Vrbi, rojstni vasi Franceta Prešerna (1800–1849). Otroštvo je preživel v majhni vasi, v kmečki hiši iz 16. stoletja. Veža, hiša in kamra so danes prav takšne kot nekoč, posebno zanimiva je kuhinja, ki je bila v tistih časih središče doma. V nekdanji žitnici je zbrana stalna razstava o življenju Franceta Prešerna.

Vodeni ogledi po Prešernovi hiši so lahko prilagojeni šolskim skupinam, manjšim družbam ali posameznikom in družinam. Janez, ki je najboljši pripovedovalec zgodb iz življenja Prešerna, vas bo z veseljem vodil skozi doživetje. Poiščite Francetovo zibelko in prisluhnite starim stenam – nikoli ne veste, morda se delček pesniške duše naseli tudi v vas.

Matija Čop (1797–1835), prvi slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in bibliotekar, je bil eden od največjih evropskih učenjakov svojega časa. Kot otrok je z družino živel v starem vaškem jedru Žirovnice. Pod geslom Tvoj ded za Prešernovo, tvoj oče za Finžgarjevo, ti pa za Čopovo rojstno hišo so domači šolarji zbirali denar ter spodbudili odkup in ureditev Čopove hiše. Danes so v hiši spominska soba Matije Čopa, muzejska soba Ajdna, prireditveni prostor in informacijska točka občine Žirovnica.

Fran Saleški Finžgar (1871–1962) je dejal, da se mu je čut za pristni jezik oblikoval na domačem zapečku, od koder je poslušal pripovedi mož, ki so se v zimskih večerih zbirali v Dolenčevi kajži, njegovi rojstni hiši v Doslovčah. Danes je skupaj s kozolcem in skednjem muzej na prostem, ki prikazuje bivalno kulturo kajžarske družine. Če se podate po stopnicah v klet, lahko iz zapisov in fotografij spoznate Frana Saleškega Finžgarja tam, kjer se je vse začelo – v njegovi rojstni hiši.

Na Rodinah, v vasici v občini Žirovnica, tik zraven cerkve sv. Klemena, ki velja za enega od najstarejših sakralnih spomenikov na Gorenjskem, je rojstna hiša Janeza Jalna (1891–1966). Domačija je bila nekoč mežnarija, zato se je še danes drži hišno ime pr Méžnarjo. Del hiše je danes urejen v zasebni muzej, poln dobrih zgodb, ki vam jih bo zaupal Jalnov naslednik, njegov pranečak Janez Mulej, ki z družino živi na domačiji. Med najzanimivejši prostori muzeja sta zagotovo kamra, preurejena v Jalnovo delovno sobo, in delujoča črna kuhinja, kjer Ostrorogi jelen, lik znamenitih Bobrov, še danes prekajuje slastne postrvi.

Na Breznici na Gorenjskem, v vasici pod Stolom, je v prvi polovici 18. stoletja živela Janševa družina. V kmečki družini se je rodilo devet otrok, pet fantov in štiri dekleta. Poleg obdelovanja zemlje so se ukvarjali tudi s čebelarjenjem, nad čebelami pa je bil najbolj navdušen sin Anton Janša (1734–1773). Revščina, čudovite naravne razmere in čebelarska tradicija v teh krajih so spodbudile Janševe še za očetovega življenja, da so pridno čebelarili, saj so imeli nad sto panjev. Na klopci pod Janševim čebelnjakom so se radi zbirali umni gospodarji ter modrovali o kmetovanju in čebelarjenju. To je bila za bistrega Antona prva in najboljša čebelarska šola, ki ga je kot priznanega začetnika čebelarstva pripeljala prav na dunajski cesarski dvor. Vse literarne ustvarjalce in začetnika čebelarstva lahko ob koncu poti srečamo še enkrat, vse skupaj. Prešernoslovec Tomo Zupan je v znameniti Brezniški pridigi leta 1912 naštel kar 120 imenitnih mož, ki so se rodili v brezniški župniji ter vplivali na razvoj slovenske kulture in znanosti. Aleja slavnih mož, ki so jo uredili pred Osnovno šolo Žirovnica, združuje najznamenitejšo peterico med njimi. Doprsne kipe Antona Janše, Matija Čopa, dr. Franceta Prešerna, Franca Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna so oblikovali kiparji Zdenko Kalin, Jaka Torkar in Bojan Kunaver.