Potegnil bo jugozahodni veter, pooblačilo se bo

Sneg je res pobelil hribe, a polja v nižinah so ostala zelena. Vseeno rek, da sv. Elizabeta, ki goduje 19. novembra, prijezdi na belem konju, kar drži.

Sprva je po nižinah deževalo, nato pa se je meja sneženja marsikje v notranjosti Slovenije spustila pod 400 m nadmorske višine.

Ponovni dež in sneg sta padla na zelo razmočena tla, saj so v obdobju od 4. do 6. novembra močne padavine zajele večji del države in marsikje povzročile zastajanje vode na kmetijskih zemljiščih ter tudi poplave.

Po podatkih 150 merilnih mest Agencije RS za okolje je največ padavin v obeh dneh padlo na območju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp in na delu dinarske pregrade.

Tam je v 48 urah padlo večinoma od 150 mm do 300 mm padavin, krajevno tudi mnogo več. V večjem delu zahodne in osrednje Slovenije je padlo med 40 in 150 mm padavin, na vzhodu pa okoli 50.

Padavine so bile ponekod časovno dokaj enakomerno razporejene (recimo na Voglu), drugod so izstopali nalivi (recimo v Kranju in Podnanosu). Nalivi ali večurno do večdnevno deževje so bili ponekod nenavadno izraziti, s povratno dobo pet let in več.

Zaradi visoke temperature zraka je v visokogorju večinoma deževalo, sneg je prevladoval le na najvišjih vrhovih. Na Kredarici je do 7. novembra zjutraj zapadlo 65 cm snega, niže pa je bila količina snega manjša in prostorsko precej različna.

Napoved Do četrtka pričakujemo suho vreme, po nižinah bo precej megle ali nizke oblačnosti. V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, nekoliko manj oblačnosti bo v zahodnih krajih. V četrtek bo po meglenem jutru zapihal jugozahodni veter. V zahodnih in deloma v osrednjih krajih se bo pooblačilo. Topleje bo. Vremenski obeti od 17. do 22. novembra 2016 V četrtek bo še suho vreme z jutranjo meglo po nižinah. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. V petek bo na vzhodu še nekaj sonca, v zahodnih krajih pa bo začelo deževati. V soboto se bo dež razširil nad vso Slovenijo, meja sneženja bo predvidoma na okoli 1800 m. Tudi v nedeljo bo občasno še deževalo. V ponedeljek in torek je bolj verjeten občasen dež kot suho vreme.

Reke čez rob

Močne padavine so povzročile obsežnejše poplave. Reke so poplavljale predvsem na zahodu in jugu države, razlivale so se na pogostih in tudi širših poplavnih območjih.

Najprej so močno porasle reke na območjih Idrijsko-Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja, na Bovškem in Bohinjskem. Nato se je močno povečal pretok Hublja ter Vipave v zgornjem toku, močno sta narasli Kolpa v zgornjem in srednjem toku ter Soča v Solkanu. Naraščanje rek se je v nedeljo, 6. novembra, sredi dne ustalilo, popoldne in zvečer pa so začele ponovno nekoliko naraščati predvsem v zgornjem Posočju in na Bohinjskem. Ljubljanica je dosegla opozorilni pretok.

V ponedeljek in torek (7. in 8. novembra) sta v manjšem obsegu poplavljali Ljubljanica in Krka. Naštete reke so presegle opozorilne pretoke in so se razlivale ob strugah. Zaradi močnih krajevnih nalivov so hitro naraščale in poplavljale posamezne hudourniške vode.

Najbolj so porasli Trebuša, Idrijca, Soča, Tolminka in Hubelj. Največ padavin je padlo na Voglu, 449 l/m2. Vodostaj Bohinjskega jezera se je povišal za 2,2 metra. Iz Slovenije je na porečju reke Soče v soboto in nedeljo do polnoči izteklo 162,5 milijona m3 vode (1,5 Bohinjskega jezera oziroma 57.400 olimpijskih bazenov).

Mokra tla in težave z jesenskim gnojenjem

Z vodo zasičena ali poplavljena tla so ponekod onemogočala gnojenje kmetijskih zemljišč s tekočimi organskimi gnojili.

Letos so kmetijsko pridelavo zaznamovale zelo raznolike vremenske razmere: na začetku sezone pozeba, poleti menjava suhih in mokrih obdobij, kar je povzročilo pozen zaključek vegetacije.

Pridelki so odšli z njiv pozno in sledila je dokaj pozna setev. Marsikje se je do sredine novembra še pasla živina.

V skladu z uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov se bo najverjetneje podaljšalo gnojenje na prizadetih območjih. Zakonski rok za prepoved je 15. november. Minister za kmetijstvo ga lahko podaljša do najpozneje 15. decembra.