
Galerija

Poletna turistična sezona je pred vrati, deležniki pa opozarjajo, da se dejavnost gostinstva in turizma sooča s številnimi izzivi, med največjimi pa je pomanjkanje kadrov. V panogi naj bi primanjkovalo več kot 10.000 delavcev. Četudi je od leta 2019 v sektorju prišlo do velike, skoraj 50-odstotne rasti plač, te ostajajo najnižje v gospodarstvu.
Na turistično sezono bodo letos vplivali geopolitične napetosti in podražitev kerozina, manj bo denimo azijskih gostov, a bi te lahko nadomestili evropski, raste denimo tudi obisk gostov iz ZDA. Bo pa treba intenzivirati promocijo in trženje na potencialnih trgih, je na nedavnem dogodku ob vstopu v poletno turistično sezono v organizaciji Slovenske turistične organizacije s partnerji poudaril direktor v Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo. Izpostavil je tudi rast stroškov dela, energije, materiala, storitev. »Podjetja v panogi se soočajo z dilemo prenašanja teh višjih vhodnih cen v prodajne. To sicer velikokrat ni možno, ker prodajne cene tako ali drugače omejujejo trg, tako da se dogaja, da se kljub višjim prihodkom zmanjšujejo dobički. To je razmeroma tvegano, saj se s tem zmanjšuje možnost investiranja, kar ima za posledico zmanjševanje konkurenčnosti na globalnem trgu,« je povzel Pobegajlo, ki vsemu povedanemu navzlic verjame v dobro sezono.
Dejstvo je, da v gostinstvu in turizmu že vrsto let primanjkuje ustreznega kadra.
Turistična podjetja pa se po njegovih besedah »zelo jasno zavedajo« pomena kadrov. Povprečne plače v turizmu so se med letoma 2019 in 2025 po podatkih Ajpesa zvišale za 48 odstotkov, medtem ko je inflacija dosegla polovico te rasti, je utemeljil. »Gre za pomembno rast plač, kar je absolutno pravilno, saj je treba ustrezno ovrednotiti opravljeno delo, poleg tega pa se podjetja, kolikor je to seveda možno, posvečajo tudi razporedu delovnega časa oz. prilagajajo nekim potrebam zaposlenih,« je zagotovil. Pojasnil je še, da se veliko vlaga tudi v izobraževanje zaposlenih.
Da so največji izziv v panogi prav kadri, so opozorili tudi v sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. »Dejstvo je, da v gostinstvu in turizmu že vrsto let primanjkuje ustreznega kadra. /.../ V luči pomanjkanja delovne sile so bili številni gostinci primorani prilagajati svoje poslovanje, eden izmed načinov je bil tudi skrajšanje delovnega časa lokala ali gostinskega obrata,« so izpostavili.
Razlogi so dobro znani: zahtevni delovniki, izrazita sezonskost dela in, kar je ključno, plače, ki so po podatkih statističnega urada najnižje med vsemi gospodarskimi panogami v državi.
Veseli so, da je bila lani uveljavljena novela zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki je omogočila sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu, so si pa želeli ureditve po vzoru začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu, ki omogoča sezonsko delo za krajše obdobje na podlagi civilnopravnega razmerja, medtem ko je v gostinstvu in turizmu na voljo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Želeli bi si tudi, da bi sezonska zaposlitev trajala do devet, in ne le do šest mesecev.
Medtem pa v sindikalnih vrstah opozarjajo, da so kadrovske razmere letos še zahtevnejše, kot so bile lani, in da ne rast plač ne izboljševanje pogojev nista bila zadostna. Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Jasna Bračun je tako dejala, da se številni potencialni kandidati panogi izogibajo. »Razlogi so dobro znani: zahtevni delovniki, izrazita sezonskost dela in, kar je ključno, plače, ki so po podatkih statističnega urada najnižje med vsemi gospodarskimi panogami v državi. Takšni pogoji ne omogočajo privabljanja in zadrževanja kadra, ki ga panoga nujno potrebuje za normalno delovanje,« je poudarila.
Če se želi zagotoviti konkurenčnost, stabilnost in dolgoročno vzdržnost dejavnosti, je po njenih besedah nujno, da se razmere izboljšajo tudi na ravni delovnih pogojev in vrednotenja dela zaposlenih. Poseben problem predstavljajo delo pri visokih temperaturah ter dosledno upoštevanje predpisov in standardov varnosti ter zdravja pri delu v takšnih razmerah, prav tako ostajajo pomembna vprašanja zagotavljanja ustreznih odmorov med delovniki, tedenskega počitka in preobremenjenost, je nanizala.