Potres na Islandiji tako močan, da so ga zaznali tudi pri nas (VIDEO in FOTO)

Narava tudi letos ne miruje. Po svetu se vrstijo potresi, ki znova opozarjajo, kako nepredvidljivo je gibanje Zemljine skorje. Čeprav večina potresov ne povzroči večje škode, vsak močnejši sunek pritegne pozornost seizmologov in prebivalcev, zlasti kadar potresne valove zaznajo tudi tisoče kilometrov stran od žarišča.

Prav to se je zgodilo v ponedeljek zjutraj, ko je Islandijo stresel potres z magnitudo 5,4. Tresenje tal ni ostalo omejeno le na sever Evrope, saj so potresne valove zaznali tudi slovenski instrumenti. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je sporočila, da je bil potres zabeležen tudi na opazovalnici šolske mreže v Podbrdu.

Objavili so: »#Potres 28. 7. 2026 ob 7.36 na Islandiji (M 5,4), zabeležen na opazovalnici šolske mreže v Podbrdu.«

Potresni valovi prepotovali več tisoč kilometrov

Čeprav Islandijo od Slovenije loči več kot tri tisoč kilometrov, lahko sodobni seizmografi zaznajo tudi zelo oddaljene potrese. Instrumenti ne zaznavajo le tresenja, ki ga občutijo ljudje, temveč tudi šibkejše potresne valove, ki potujejo skozi Zemljino notranjost in dosežejo opazovalnice po vsem svetu.

Prav zato so seizmografi v Podbrdu registrirali ponedeljkov potres, čeprav ga prebivalci Slovenije niso občutili. Takšne meritve so pomembne za spremljanje globalne seizmične aktivnosti in pomagajo strokovnjakom bolje razumeti dogajanje v Zemljini skorji.

Islandija ostaja eno najbolj dejavnih območij

Islandija leži na stičišču Severnoameriške in Evrazijske tektonske plošče, zaradi česar spada med najbolj geološko aktivna območja na svetu. Poleg pogostih potresov je znana tudi po številnih vulkanih in geotermalni dejavnosti.

V zadnjih letih strokovnjaki posebej pozorno spremljajo polotok Reykjanes, kjer se izmenjujejo obdobja intenzivne potresne aktivnosti in vulkanskih izbruhov. Potresi na tem območju pogosto spremljajo premikanje magme pod površjem, zato seizmologi vsak močnejši sunek skrbno analizirajo.

Zatresla se je tudi Japonska

Le nekaj ur po potresu na Islandiji so o močnem tresenju tal poročali še z Japonske, ene najbolj potresno dejavnih držav na svetu. Japonsko namreč prečkajo stiki več tektonskih plošč, zato tam vsako leto zabeležijo več tisoč potresov. Večina jih je šibkih, močnejši pa lahko povzročijo precejšnjo škodo in sprožijo opozorila pred cunamiji. Oblasti so tudi po zadnjem potresu hitro preverjale razmere na prizadetem območju in spremljale morebitne posledice. Zaradi strogih gradbenih standardov ter dobro organiziranega sistema obveščanja prebivalcev je država med najbolje pripravljenimi na tovrstne naravne nesreče.

FOTO: Kyodo Via Reuters

Čeprav sta se potresa zgodila na isti dan, strokovnjaki opozarjajo, da med njima ni neposredne povezave. Islandija in Japonska ležita na različnih tektonskih območjih, kjer se Zemljina skorja premika neodvisno. Naključje, da se v razmeroma kratkem času zgodita dva močnejša potresa na različnih koncih sveta, zato ni neobičajno. Seizmologi poudarjajo, da je potresna dejavnost na našem planetu stalna in da se vsak dan zgodi več tisoč potresov, od katerih večine ljudje sploh ne občutijo.

Po podatkih lokalnega dobavitelja električne energije Kyushu Electric Power je v prefekturi Kumamoto brez električne energije okoli 45.000 gospodinjstev in objektov. Pristojne japonske oblasti so sporočile, da na jedrskih elektrarnah po potresu niso zabeležili nobenih motenj v delovanju. V podjetju Kyushu Electric Power pa so navedli, da trije jedrski reaktorji, ki so v tistem trenutku delovali v regiji, še naprej obratujejo normalno, poroča STA.

Japonska premierka Sanae Takaichi je ministrstvom naročila, naj hitro ocenijo razmere in sprejmejo potrebne nujne ukrepe.

Sanae Takaichi FOTO: Kyodo Via Reuters

Močna potresa z magnitudama 6,5 in 7,3 sta prefekturo Kumamoto prizadela že leta 2016 in skupaj s popotresnimi sunki zahtevala več kot 270 smrtnih žrtev, poškodovanih je bilo več kot 2800 ljudi. Povzročila sta tudi hude poškodbe na zgradbah, med drugim na znamenitem gradu Kumamoto. Okoli deset tisoč ljudi so morali začasno nastaniti v zasilnih nastanitvah.

Opomin, da narave ni mogoče ukrotiti

Ponedeljkova potresa na Islandiji in Japonskem sta še en opomin, kako dinamičen je naš planet. Čeprav sodobna tehnologija omogoča natančno spremljanje potresnih valov in hitro obveščanje javnosti, natančnega časa in kraja potresa še vedno ni mogoče napovedati.

Prav zato ostajajo sistemi za zgodnje obveščanje, kakovostna gradnja in pripravljenost prebivalcev ključni dejavniki pri zmanjševanju posledic naravnih nesreč. Medtem ko so seizmografi v Podbrdu zabeležili valove z Islandije, bodo strokovnjaki tudi v prihodnjih dneh pozorno spremljali dogajanje tako na severu Evrope kot v potresno nemirnem Tihem oceanu.