Japonski hrošč. FOTO: Uprava za varno hrano, veterinarstvo In varstvo rastlin
Japonski hrošč je vrsta hroščev, ki velja za škodljivca kulturnih rastlin, izvira pa iz Japonske. FOTO: Uprava za varno hrano, veterinarstvo In varstvo rastlin
Feromonska past. FOTO: Uprava za varno hrano, veterinarstvo In varstvo rastlin
Na širšem območju Lukovice in Ljubljanskega barja so strokovne službe znova postavile feromonske pasti. Z njimi spremljajo, ali se japonski hrošč širi tudi zunaj že znanih žarišč. Gre za škodljivca, ki lahko napade več kot 300 vrst rastlin. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) skupaj z drugimi strokovnimi službami tudi letos izvaja ukrepe za preprečevanje širjenja japonskega hrošča. Od sredine maja zato na širšem območju Lukovice in Ljubljanskega barja nameščajo posebne feromonske pasti, s katerimi preverjajo, ali je ta nevarni škodljivec že prisoten tudi drugod.
Odrasli hrošči merijo približno en centimeter. So ovalne oblike, kovinsko zeleni, s bakreno rjavimi pokrovkami. Prepoznamo jih tudi po značilnih belih šopih dlačic na bočni strani in zadku.
Japonskega hrošča ljudje pogosto zamenjajo z vrtnim hroščem. Ta ima dlakave pokrovke, nima pa značilnih belih šopkov dlačic.
Strokovne službe zato občane pozivajo, naj bodo pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča in na značilne poškodbe rastlin. Ob sumu naj nemudoma obvestijo UVHVVR na naslov gp.uvhvvr@gov.si ali KIS na naslov info@kis.si. Sporočilu naj priložijo fotografijo, natančno lokacijo, datum najdbe in svoje kontaktne podatke.
Zgodnje odkrivanje je pri takšnih škodljivcih ključno. Hitro poročanje omogoča hitrejše ukrepanje strokovnih služb in zmanjšuje možnost večje gospodarske škode.
Japonski hrošč je bil v Sloveniji prvič najden poleti 2024, in sicer na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje pri Ljubljani. Po vsej verjetnosti je k nam pripotoval z vozilom z območja severne Italije. Že leto pozneje se je število najdb povečalo, zato so strokovne službe še bolj pozorne. Ker je uvrščen na seznam karantenskih škodljivih organizmov rastlin v EU, morajo ob njegovi najdbi ukrepati hitro in odločno.
UVHVVR v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije (KIS) feromonske pasti namešča na izbranih lokacijah v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče.
Namen pasti je, da se ugotovi, ali je škodljivec prisoten na določenem območju in ali se pojavlja tudi zunaj že znanih napadenih območij na Barju, pri avtocestnem počivališču Barje jug, ter v Lukovici.
Pasti vsebujejo majhne količine feromonov in rastlinskih atraktantov. Kot poudarjajo pristojni, te snovi niso nevarne za ljudi ali hišne živali.
Kljub temu UVHVVR in KIS občane prosita, naj se pasti ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo. Vsak tak poseg lahko namreč zmoti rezultate spremljanja in oteži pravočasno zaznavanje ter izkoreninjanje japonskega hrošča.
Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, v Evropi pa je prisoten od leta 2014. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji, kantonu Ticino v Švici ter delih Nemčije. Od tam se lahko kot slepi potnik prenaša s tovornjaki, osebnimi avtomobili ali vlaki. Ko se vozilo ustavi, hrošči izletijo in poiščejo gostiteljske rastline v bližini.
In prav tu se začnejo težave. Japonski hrošč napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Odrasli hrošči objedajo liste, ki nato dobijo značilen čipkast videz, lotijo pa se tudi plodov in cvetov. Ličinke medtem poškodujejo korenine travne ruše.
Najraje ima vinsko trto, koščičarje, jablano, lesko, vrtnico, viniko, jagodičje, aktinidijo, fižol, sojo, javor, brest, lipo, divji kostanj in številne druge rastline. Ker se hitro razmnožuje in nima naravnih sovražnikov, lahko povzroči veliko škodo tako v urbanem okolju kot na vrtovih in kmetijskih površinah.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
