Pozor, vaš otrok morda potrebuje pomoč!

Je vaš otrok okruten do živali? Ne občuti krivde za svoje neprimerno obnašanje? Laže? Je sebičen in neprimernega obnašanja ne spremeni niti potem, ko je kaznovan?

Če ste na zgornja vprašanja odgovorili pozitivno, je povsem mogoče, da gre za resne vedenjske motnje, ki lahko v končni fazi privedejo do agresivnega in asocialnega vedenja v poznejših obdobjih življenja.

Kot podarja psiholog Luke Hyde z univerze v Michiganu, se pri 10 odstotkih oseb neprimerno obnašanje iz otroštva razvije v kronično motnjo, ki jih spremlja vse življenje. Delež je večji pri moških in pri posameznikih z nižjimi prihodki.

Kdaj ukrepati?

Pri malčkih, mlajših od treh let, je takšno obnašanje sicer pogosto, vendar se zaradi njega ne gre pretirano obremenjevati. Če pa se otrok tudi po tretjem letu vede tako, to zahteva pozornost staršev in strokovnjakov, ki lahko pomagajo pri njegovem obvladovanju.

Kako delovati?

Skupina nevrogenetikov je pod vodstvom dr. Hyda skušala dognati, koliko geni v kombinaciji s slabim okoljem in grobostjo staršev vplivajo na pojav vedenjskih motenj.

Vodja ekipe je ob zaključku raziskav poudaril, da so te pokazale, da je pretirane reakcije mogoče ublažiti s primernim življenjskim okoljem, v katerem otrok odrašča, ter seveda s podporo tako staršev, članov širše družine, prijateljev, sosedov in strokovnjakov.

Tudi fiziološka težava

Če vedenjske motnje niso pravilno obravnavane, žleza amigdala v možganih, kjer je center naših čustev, okrepi anksiozno in agresivno obnašanje. Težava po besedah strokovnjakov tako ni več zgolj psihološke, ampak postane tudi fiziološke narave in je v poznejših obdobjih življenja žal ni več mogoče izkoreniniti.