Obiskali smo Marijo Fras, ki s svojim možem Marjanom uživa v Paričjaku, ki ga obdajajo na eni strani zdraviliški Radenci, na drugi pa vinorodni kapelski hribčki. Kot upokojena učiteljica na OŠ Kapela in neutrudna pisateljica kuharskih knjig, saj jih je napisala že 11, nam je nanizala veliko zanimivosti iz svojega življenja. Rodila se je leta 1939 v Vitomarcih, kjer je obiskovala šest razredov osnovne šole. Nato je obiskovala nižjo gimnazijo v Cerkvenjaku. Starši so želeli, da bi prevzela posest, a se je za to odločil brat. Tako je Marija po končani nižji gimnaziji v Mariboru obiskovala Srednjo kmetijsko šolo, šolanje pa potem nadaljevala na Pedagoški šoli za gospodinjstvo v Grobljah pri Domžalah. Leta 1963 se je zaposlila kot učiteljica gospodinjskega pouka na OŠ Kapela. Šolala se je ob delu in zaključila Pedagoško akademijo v Mariboru.
1,3 Kilograma je tehtal njen romanesco.
Ko se je zaposlila, se je leta 1964 poročila in z možem Marjanom sta si v Paričjaku zgradila novo hišo, v kateri so odraščali otroci: hčerka Brigita in dvojčka Danilo in Zora. Pozneje so prišli še štirje vnuki, zdaj imata že tudi pravnuka. Kot sta povedala, sta srečna, da ju imajo otroci in vnuki radi, vesela pa sta tudi, da si je sin Danilo k hiši zgradil prizidek in jima je tako z družino vselej v pomoč.
Repincl in žmahale
Že v uvodu smo omenili, da je 86-letna Marija pisateljica kuharskih knjig. Pri različnih založnikih jih je izdala deset, še eno je ustvarila v sodelovanju z Veterinarskim zavodom Murska Sobota. Sedaj, ko je že lep čas v pokoju, se ob vodenju gospodinjstva posveča tudi delu na vrtu, pri katerem ji je v veliko pomoč mož Marjan. Kot nam je povedala, ji delo na vrtu krepi zdravje. V veliko veselje ji je, da lahko pridela svežo zelenjavo, ki jo imata oba tako rada. Ob vrtu ima tudi visoke grede. Kot pravi, je delo pri oskrbi visokih gred neprimerno lažje, saj se ni treba upogibati, res pa je, da zahtevajo več zalivanja.
Moram pa reči, da od sadik, ki sem jih kupila lani, jeseni ni bilo kaj dosti.
Marija je še kako ponosna tudi na svoj neverjetni jesenski pridelek, gre za romansko zelje, ki je letos resnično zraslo. Ob tem ima na vrtu tudi pozne kapusnice cvetačo, brstični ohrovt, že omenjeno romansko pozno zelje, ki je križanec med cvetačo in ohrovtom. Na vrtu pa ne manjka niti zimske solate, radiča in repincla (motovilca). Kot je povedala, vrtnari tudi zato, da ima pri roki vselej zdrave in sveže pridelke, ki jih uporablja v gospodinjstvu. Ob čemer je dejala: »Izhajam z dežele, kjer je imela vsaka hiša svoj vrt. Takrat smo uživali res veliko zelenjave in vse možne pridelke, ki smo jih gojili na vrtu ali na njivi. To so bili časi, ko se v trgovinah ni kupovalo nič drugega kot sol, sladkor, petrolej za razsvetljavo, pa še kakšne žmahale (začimbe), še zlasti za potrebe vsakoletnih kolin, ki so se vedno odvijale pozimi, ko je pritiskal mraz.«
Križanec zrasel sredi zime
Najbrž zaradi nekoliko spremenjenega podnebja pa je na svojem vrtu zadnjič odkrila tudi pravi mali čudež: odkrila je namreč romanesco, gre za križanca med brokolijem in cvetačo. Pa sploh ne bi bilo nič čudnega, če omenjena vrtnina, ki se na vrt presaja konec maja in junija, dozori pa konec septembra in oktobra, ne bi dozorela kar takole sredi zime. Omenjeno vrtnino Marija vzgaja sicer že nekaj let, ker je nadvse okusna, vsestransko koristna ter polna različnih vitaminov, res pa je, da si ni nikoli mislila, da bo zelenjavo, pa še svežo povrhu, pripravljala že januarja.
Nikoli si ni mislila, da bo zelenjavo, pa še svežo povrhu, pripravljala že januarja.
»Pred leti sem si sama delala flance oziroma sadike in sem imela potem jeseni čisto lep pridelek. Moram pa reči, da od sadik, ki sem jih kupila lani, jeseni ni bilo kaj dosti. Korenine sem kljub temu pustila na vrtu, ki ga pogosto obiščem tudi v hladnejšem obdobju leta. Zato sem bila tisti dan še posebno presenečena, ko sem zagledala to bujno listje, znotraj katerega so se skrivale lepe romanescove glave. Številne so sicer nekoliko manjše rasti, vendar pa je največja tehtala kar 1,3 kilograma! Zato lahko več dni pripravljam jed iz te vrtnine, od juh, rižot, solat ali pa kot prilogo, ko jo samo popečemo ter posujemo z drobtinami,« nam je povedala Marija Fras.
Marija Fras je upokojena učiteljica in neutrudna pisateljica kuharskih knjig, saj jih je napisala že 11. Pri delu na vrtu ji je v veliko pomoč mož Marjan. FOTO: Ludvik Kramberger
Vijoličasta cvetača je pisana hibridna sorta, ki jo z uspehom goji v hladnejšem delu leta. FOTO: Ludvik Kramberger
Med razraslimi listi se je skrival več kot kilogramski pridelek. FOTO: Ludvik Kramberger
