Pravica do odklopa že velja, ministrstvo: »Izjem ni«

Pravica do odklopa zaposlenim omogoča, da se po zaključku delovnega časa niso dolžni odzivati na službene klice, elektronska sporočila ali druge oblike komunikacije, povezane z delom.

Gre za spoštovanje meje med delom in prostim časom, s ciljem zaščititi duševno zdravje, osebne odnose in kakovost življenja. Ta pravica je še posebej pomembna v sodobnem času, ko tehnologija omogoča nenehno dosegljivost, kar lahko vodi v izčrpanost in izgorelost.

Pravica do odklopa postaja vse bolj priznana kot ključni element uravnoteženega poklicnega in zasebnega življenja. Seveda pa v praksi uvedba ni vedno tako preprosta. 

Pravico so že sprejeli

Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za Slovenske novice sporočili, da »se je pravica do odklopa v zakonodaji RS uvedla z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih.«

To pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela, seveda v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. Obenem pa mora delodajalec sprejeti ukrepe, s katerimi to delavcu omogoči.

Izjem ne predvidevajo

»Zakon pri pravici do odklopa ne predvideva izjem,« so sporočili. Pojasnili so, da pravica do odklopa temelji na obstoječi delovnopravni zakonodaji, ki ureja delovni čas, počitek in odsotnosti. Delavec mora biti na voljo delodajalcu le med efektivnim delovnim časom, izven tega pa ima pravico do odmora in počitka. Pravica velja za vse delavce, vendar se lahko prilagodi glede na naravo dela.

Če delodajalec ne zagotovi pravice do odklopa, nosi dokazno breme v morebitnem sporu. Kršiteljem lahko Inšpektorat za delo izreče kazen.