RTV Slovenija napačno obračunava in izplačuje plače? Zaposleni od šefov nacionalke terja 45 jurjev evrov!

Že ptiči na drevesih čivkajo, da je masa denarja za plače vreča brez dna RTV Slovenije. Nacionalka, ki jo prisilno plačuje vsak lastnik električnega priključka v Sloveniji, ima več kot dva tisoč zaposlenih, med odhodki pa je daleč največji delež, 102,2 milijona oziroma kar 64,1 % vseh odhodkov, namenjenih pokrivanju stroškov dela redno zaposlenih. In ti se iz leta v leto še povečujejo. Vzrok so napredovanja, rastoči dodatki za delovno dobo in državno zaukazani dvigi plač v javnem sektorju. Kako hitro raste strošek dela na nacionalki, razkriva njihov Programsko produkcijski načrt: »V letu 2026 bodo ti stroški v primerjavi z oceno 2025 višji za 3,15 milijona evrov (oz. za 4,6 %), glede na realizacijo 2024 pa je ta postavka višja za 7,71 milijona evrov.«

Pozabili na dodatek za izobrazbo?

Kot kaže tožba, ki smo jo odkrili med odprtimi sodnimi postopki, pa kadrovska služba nacionalke obstoječe plače morda napačno obračunava in izplačuje. Kar jih utegne drago stati. Štafetno palico je v roke vzel pravnik (ime je znano uredništvu) iz pravne pisarne RTV Slovenija, je proti svojemu delodajalcu vložil tožbo v vrednosti 45.000 evrov. Iz podatkov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani izhaja, da spor zadeva spremembo pogodbe o zaposlitvi, v ozadju pa naj bi šlo za premalo izplačane plače. Tožnik zdaj zahteva izplačilo razlike v plači, dodatek za magisterij in še pogodbeno kazen.

Za pojasnila smo zaprosili obe strani. Tožnik podrobnosti ni želel komentirati. »V trenutni fazi postopka lahko potrdim le obstoj sodnega postopka«, nam je pojasnil. Tudi RTV Slovenija vsebine postopka ni želela pojasnjevati. »Pravnih postopkov v teku ne komentiramo,« so nam odgovorili iz službe za komuniciranje RTV Slovenija.

Stroški dela požro večino proračuna nacionalke. Graf: RTV Slovenija   

Dodatek skoraj 40 evrov mesečno

Gre torej za delovnopravni spor, povezan s pogodbo o zaposlitvi in plačnimi vprašanji, povezani z izplačevanjem dodatka na izobrazbo delavca, ki ima opravljen magisterij. Tukaj se oškodovanemu delavcu ometa kar nekaj tisočakov, saj v Sloveniji velja, da je do takega dodatka upravičen: »Dodatek za /.../ znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.« 

Višina dodatka za specializacijo znaša 25,37 evrov bruto, za znanstveni magisterij 39,46 evrov bruto in za doktorat 64,82 evrov bruto. Za vsak mesec. Iz nam dostopnih podatkov sicer ni razvidno, za koliko časa tožnik od delodajalca terja povračila.