Martinovo je praznik, ki ima velik pomen še zlasti v kmetijstvu, saj se je narava po tem datumu pripravljala na počitek, vsa kmečka opravila na poljih in druga težja dela pa so morala biti končana.
V kaščah je bilo do martinovega običajno že spravljeno žito, v kleteh pa vino, ki bo prišlo še kako prav za prihodnje praznične dni. Poseben je ta praznik tudi za vse vinogradnike. Ti so v svojo klet na martinovo, ko je mošt dozorel v vino, povabili še vse tiste, ki so jim med letom pomagali pri delu v vinogradu, pri rezu trte, vezanju, kopanju, škropljenju ter trgatvi, da so se skupaj poveselili in pokusili to mlado vino.
Zakonca Marko in Irena Zeme sta letos od župnije Laško prejela zahvalo za pritrkovanje v zvoniku. FOTO: Damjan Kolšek
Čeprav danes ob pojmu martinovanje marsikdo pomisli zgolj na veseljačenje in pokušino mladega vina, ima ta praznik veliko globlji pomen. Tako je tudi v Laškem, kjer so praznik martinovo prvič pripravili pred 27 leti.
Od zdravičk do lepe nedelje
Čeprav danes v Laškem ni niti enega večjega vinogradnika, je bilo konec 19. stoletja marsikaj drugače. Leta 1567 naj bi bilo v laškem gospostvu kar 1344 manjših in večjih vinogradov, ki pa jih je pozneje uničila trtna uš. Razlog, da so pred 27 leti obudili praznik martinovo, je tudi to, da je sveti Martin že od davnine zavetnik tega kraja in patron ene najstarejših slovenskih cerkva, saj prva doslej znana pisna omemba župnijske cerkve sega v leto 1257, po nekaterih virih pa še kakšno stoletje nazaj.
Prav tako ima Laško že od leta 1227 v trških privilegijih zapisano pravico do tržnega dne, Martinovega sejma. Zveza Možnar, Stik, Knjižnica Laško, občina ter Javni sklad za kulturne dejavnosti so se zato odločili, da pripravijo sklop praznovanj, ki so ga naslovili Martinovo, in ta v Laškem traja več dni.
Tudi letošnje praznovanje se je začelo z zanimivim predavanjem o vinski trti Staneta Kocutarja, skrbnika najstarejše vinske trte v Mariboru, ki raste tudi v Laškem. Skupaj z upokojenim učiteljem Cirilom Ambrožem sta leta 2014 izdala fotomonografijo z naslovom Večnosti zapisana trta, ki sta jo letos predstavila v Laškem in predstavila zgodbo te častitljive od pomladne rezi do trgatve in v kozarcu žarečega žlahtnega vina. Predavanje v knjižnici se je tradicionalno končalo s prepevanjem zdravičk.
V Knjižnici Laško se praznik začne z druženjem, prepevanjem in zdravico z mladim vinom. FOTO: Boris Vrabec
1344 vinogradov je imelo Laško.
Blagoslov vina
V soboto so v kulturnem centru prikazali blagoslov vina in dogajanje v vinski kleti ob tem, najpestrejša pa je po tradiciji vendarle Lepa nedelja, kot se imenuje prireditev ob farnem prazniku. Ta se je tudi letos začela s sejmom in nadaljevala s praznično mašo. Po maši in zadnjem pritrkavanju zakoncev Marka in Irene Zeme, ki sta letos za to prejela tudi posebno zahvalo cerkve, se je dogajanje preselilo na Aškerčev trg, kjer je birt Matjaž Guček županu Laškega Marku Šanteju izročil mošt, ki ga je nadžupnik in dekan Rok Metličar potem blagoslovil in je postal vino.
Na Martinovem sejmu je Matjaž Pikl ponujal žganje, ki se ponaša z najvišjimi priznanji. FOTO: Mojca Marot
Člani folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca so zaplesali, pevci zapeli, obiskovalci so se razgledovali po sejemskih stojnicah, ki so ponujale raznovrstne dobrote nosilcev blagovne znamke Okusiti Laško in druge raznovrstne izdelke domače obrti. Tudi suha roba iz Ribnice ni manjkala in marsikdo je domov odnesel nove grablje, metle, kakšno pručko in druge lesene izdelke.
Nekoč so se na ta praznik kmetje ozirali tudi za novimi hlapci ali deklami, na sejmu barantali in kupovali orodje, ki so ga potrebovali in se je med letom obrabilo. Tudi kakšen ravs je vzniknil, če so se fantje ozirali za kakšnim dekletom, ki je imelo več snubcev. A tokrat takšnih vročekrvnežev ni bilo videti, so se pa obiskovalci okrepčali z domačimi dobrotami in kupili kakšen priboljšek.
V Laškem so prireditev Martinovo prvič organizirali pred 27 leti.
