Precepljenost v Sloveniji pod priporočeno mejo: tveganje za izbruh se vrača

V Sloveniji so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lani obravnavali tri primere ošpic – leta 2024 jih je bilo 17, od tega pet uvoženih. Med primeri z znanim statusom cepljenja je bilo 11 necepljenih, dva sta prejela dva ali več odmerkov, pri štirih je bil status cepljenja neznan. Nobeden od zbolelih otrok ni bil cepljen proti ošpicam, so sporočili z NIJZ. Večina primerov je bilo potrjenih v Ljubljani (skupno 12), po dva v Kranju in Mariboru ter en primer v Celju. Potem ko je zaradi ošpic v letu 2024 umrlo okrog 95.000 ljudi po vsem svetu, večinoma otrok, mlajših od pet let, je lani po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) število primerov v Evropi in srednji Aziji upadlo. Tveganje za izbruh te bolezni kljub vsemu še ostaja, opozarjajo tako pri WHO kot pri Unicefu. Ob tem pri WHO opozarjajo, da bi lahko številne primere ošpic preprečili.

Ošpice so eden od najbolj nalezljivih virusov. Na vsako osebo, ki zboli za ošpicami, se okuži do 18 necepljenih oseb, zato so približno 12-krat bolj nalezljive kot, recimo, gripa. Poleg hospitalizacije ali v najhujših primerih celo smrti lahko povzročijo hude zdravstvene zaplete. Poškodujejo lahko imunski sistem oziroma mu »izbrišejo« spomin na to, kako se boriti proti okužbam, zato so prebolevniki dovzetni za druge bolezni, ki prav tako lahko vodijo v težke zaplete ali smrt. Otroci, ki prebolijo ošpice, so bolj izpostavljeni tveganju za resne zdravstvene zaplete, kot so pljučnica, slepota in encefalitis, ki lahko povzroči otekanje in poškodbe možganov. Dva odmerka cepiva proti ošpicam zagotavljata do 97-odstotno imunost pred okužbo. Za to, da bi preprečili izbruhe te bolezni in doseganje splošne imunosti, je potrebna 95-odstotna stopnja precepljenosti z dvema odmerkoma. Ob tem pa strokovnjaki opozarjajo na nepreverjene informacije o nevarnostih cepljenja.

Od 2000 do 2009 nobenega primera

Po uvedbi cepljenja v letu 1968 se je incidenca ošpic v Sloveniji bistveno zmanjšala v primerjavi z obdobjem pred cepljenjem, so pojasnili na NIJZ. V letu 1974 je bila v program cepljenja uvedena revakcinacija proti ošpicam za otroke v četrtem ali petem letu starosti, ki so bili enkrat že cepljeni. Tako so osebe, rojene 1969 in kasneje, praviloma prejele dva odmerka cepiva proti ošpicam. Od uvedbe cepljenja incidenca ves čas pada, razen v letih 1973, 1976/77, 1984 in 1994/95, ko so bili ponovno zaznani prehodni epidemični skoki. Zmanjšala se je obsežnost epidemij in obdobja med epidemijami so se podaljšala. V zadnjih desetletjih je bila incidenca ošpic v Sloveniji zelo nizka, od leta 2000 do 2009. ni bil potrjen noben primer. Po desetih letih odsotnosti so se ošpice spet pojavile v letu 2010 s tremi prijavljenimi primeri (eden vnesen – pri tujcu, dva sekundarna primera pa pri slovenskih državljanih), šlo je za prenos v bolnišničnem okolju. V letu 2011 je bilo prijavljenih 22 primerov, od tega šest vnesenih, v letu 2012 pa dva primera ošpic pri slovenskih državljanih, obakrat je bila bolezen vnesena iz tujine.

Opozorilo na zdravstvenem domu iz leta 2019, ko je bilo primerov ošpic kar nekaj. FOTO: Blaž Samec

Tudi v letu 2013 je bil prijavljen le en vnesen primer, v letu 2014 pa kar 52 primerov, od tega je bila večina (44) primerov povezanih z mednarodno razstavo psov. V letu 2015 je bilo prijavljenih 18 zbolelih z ošpicami, večinoma je šlo za primere, povezane z vnosom iz Bosne in Hercegovine, in sicer sedem, v dveh primerih je šlo za vnos iz Avstrije, v preostalih primerih pa strokovnjaki niso našli vira okužbe. Nekoliko večji izbruh so pri NIJZ zaznali leta 2019, ko je bilo prijavljenih 48 primerov ošpic, v letu 2020 pa še šest primerov, vsi ti in velik delež tistih iz leta 2019 so bili povezani z izbruhom v kranjski regiji, ki se je začel v novembru 2019. V programu cepljenja in zaščite z zdravili so opredeljena obvezna cepljenja, ki se za šolarje in mladino opravljajo v javnih in zasebnih šolskih dispanzerjih in študentskih ambulantah. Za šolske otroke in mladino je bilo v šolskem letu 2024/25 obvezno cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam (OMR), davici, tetanusu, oslovskemu kašlju (DTP) in hepatitisu B. Po podatkih za šolsko leto 2024/25 je precepljenost z drugim odmerkom znašala približno 88,2 odstotka na ravni države. To je pod priporočeno mejo 95 odstotkov, ki jo stroka označuje kot potrebno za kolektivno imunost in obvladovanje širjenja ošpic, ter rahlo nižje kot v šolskem letu 2022/23 (88,9 odstotka). Najnižja precepljenost z drugim odmerkom je v obalno-kraški statistični regiji (dobrih 81 odstotkov), najvišja na Koroškem (98 odstotkov).