Pred 35 leti smo se v dneh pred osamosvojitvijo precej ukvarjali s simboli

Pred 35 leti smo se v dneh pred osamosvojitvijo precej ukvarjali s simboli in drugim, kar naj bi predstavljajo identiteto nove države. Tako smo 17. junija 1991 v Slovenskih novicah denimo poročali o tem, da znamko že imamo, denarja pa še ne.

»Danes so slovesno predstavili priložnostno osamosvojitveno znamko, ki jo bomo lahko kupili za 5,00 enot (za zdaj še ni določeno ime naše denarne valute) 26. junija oziroma na predvideni dan D,« smo poročali. Znamko so natisnili v dveh milijonih izvodov. Na njej je bil motiv slovenskega parlamenta, ki ga je zasnoval Jože Plečnik. »Našega, slovenskega denarja, za zdaj uradno še nimamo. Obstajajo pa predlogi, ki so zagotovo barvitejši kot zdajšnji dinar. Pripravljenih je osem različnih bankovcev v apoenih po 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1000 enot. Za zdaj pa je skrivnost, kdaj bomo s tem ali katerimkoli drugim slovenskim denarjem začeli plačevati,« je pisalo v Slovenskih novicah. Kar zadeva prvo znamko samostojne Slovenije, pa smo takrat dobili kar nekaj pripomb. »Med drugim tudi to, da prvo slovensko znamko pravzaprav že imamo. In sicer od lani, leta 1990, ko je mesec dni pred plebiscitom (novembra) Zmago Jelinčič izdal znamke. (Takrat je bilo še nevarno deklarirati se za karkoli.),« smo poročali. Znamk je bilo 8, bile so v vrednosti od 10 dinarjev do 5 lip. »O lepoti znamk pa naj odločijo Slovenci,« smo sklenili.

Zmago Jelinčič je izdal svoje znamke.

Zlata lipa, srebrna petinka

Nekaj dni kasneje, 20. junija, pa smo poročali, da je v naglici pred osamosvojitvijo Lipa Holding, Banka Slovenije, izdala zlatnike za deset lip in kovance za 0,20 lipe iz novega srebra. »Na zlatniku (masa 6,70 grama, čistine 900/1000) je podoba Ivana Cankarja in silhueta lipovega lista. Oblikoval ga je Stane Dremelj, v tisoč izvodih so ga kovali v celjski Aurei, stane 3800 dinarjev,« smo poročali. Kovanec za 0,20 lipeе (5,42 g, baker 70/100, nikelj 12/100 in cink 18/100) je oblikoval Dušan Tršar, na sprednji strani je bila silhueta lipovega lista, na zadnji pa čebela in lipov cvet. Nova zlatnika in kovanec sta le prvi lastovki, smo dodali: »Lipa Holding, Banka Slovenije naj bi izdala tudi pet zlatnikov in šest srebrnikov.« Zapisali smo še, da je trenutno lipa opcijski denar, s katerim lahko plačujemo tistemu, ki ga je pripravljen vzeti. »Priporočljiva kupna moč ene lipe je sedaj sto dinarjev.« Po zatrjevanju Hamurabija (Bogdana Oblaka) pa je idealna valuta, ki ne pozna inflacije! Lipa je sicer že dolgo prav tako le del zgodovine naše osamosvojitve.

Ker so novo državo v tistih dneh dobivali tudi južni sosedi, so bile v zraku prav tako ideje za lasten denar. »Enako kot Slovenci tudi Hrvatje snujejo svoj denar. Hrvaška vlada je sprejela odločitev, da se bo njihova nacionalna valuta imenovala ban. Vsaj tako je izjavil predsednik hrvaške vlade Josip Manolić, ki pa noče povedati, kdaj naj bi na Hrvaškem le začela veljati popolna monetarna osamosvojitev,« smo zapisali, a ob tem dodali, da svoj bodoči denar sosedje skrivajo, »mi pa vam ga vseeno predstavljamo!« V tančico skrivnosti pa je bilo zavito tudi rojstvo denarja pokrajine Kosovo. »Tamkaj so tudi zaprtemu krogu predstavili bankovec, ki nosi ime dardan, izdajala naj bi ga Kosovska banka,« na slikah pa bi bila kosovska ozirovska oziroma prištinska univerzitetna knjižnica in albanski velikaš Skenderbeg. O lastnem denarju so konkretno razmišljali tudi v Makedoniji. Odločili so se, da se bo njihova nacionalna valuta imenovala peon, osrednja lika bankovca bosta Goce Delčev in makedonski grb.

Konec kolobocij okrog zastave

Pisal se je 19. junij, ko pomislekov okrog nove zastave še kar ni hotelo biti konec. Pred slovensko skupščino, kjer je bila tisti dan seja vseh treh zborov, je poglede številnih mimoidočih pritegoval eden od prototipov nove slovenske zastave, ki jo je protestno razobesil Jože Kalan iz Tržiča, ki je zase povedal, da je amaterski politik, smo poročali. Protestno pa zato, ker je menda zamudil razpisni rok prijave za novi simbol samostojne Slovenije. V skupščinski zgradbi, v avli velike dvorane, pa ni bilo nič manj živahno okrog panoja z zadnjo, dan prej predloženo uradno verzijo slovenske državne zastave, katere avtor je Marko Pogačnik. »Upati je, da bo končno presekala duhamorne kolobocije o tem, kako naj bi se Slovenija predstavljala navzven in navznoter. Gre za državno zastavo, kar ni isto kot narodna, ki je belo-modro-rdeč pravokotnik. Pomeni, da ima v levem zgornjem kotu vtisnjen grb Republike Slovenije v obliki Triglava z morjem in tremi zlatimi šesterokrakimi zvezdami nad njim. Vse skupaj je v obliki rdeče obrobljenega, zašiljenega ščita na modri podlagi,« smo sklenili.