Slavljencem iz Maribora so se pridružili kolegi iz Ljubljane.
Konji se ne bojijo niti policijskega helikopterja. FOTOGRAFIJE: Tatjana Breznik
Slavnostna govornica je bila predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.
V Kamnici je bilo veličastno.
Nazorno so predstavili svoje delo.
V petek je bilo na hipodromu v Kamnici zelo veselo, PU Maribor je proslavila 40-letnico nepretrganega delovanja enote konjeniške policije. Gre za pomemben mejnik, ki potrjuje posebno predanost in vztrajnost. Slavnostna govornica je bila predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič, dogodka pa sta se med drugimi udeležila minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in generalni direktor policije Damjan Petrič. Vsi skupaj, z otroki iz bližnjih vrtcev in šol ter drugimi vabljenimi gosti, so se tako družili v Kamnici, kjer je bilo pred desetletji živahno stičišče številnih Mariborčanov, ljubiteljev konj in različnih strokovnjakov s tega področja in kjer je bilo slišati tudi ideje o ustanovitvi policijske konjeniške enote.
Iz partizanskih enot
Slovenska policija je začela konje uporabljati že leta 1920, ko je bila ustanovljena prva konjeniška enota. Po drugi svetovni vojni se je iz partizanskih enot razvil močan konjeniški eskadron, pomemben člen v delu takratnih organov za notranje zadeve. Naloge so opravljali predvsem na območju Ljubljane. Hiter razvoj tehnike v 60. letih, uvajanje različnih motornih vozil in vse večja potreba po mobilnosti so konje popolnoma izrinili iz nekdanje milice. Zaradi hitre urbanizacije in rasti novih obmestnih naselij, ki so ju spremljali naraščajoča dnevna migracija prebivalstva in številna kazniva dejanja, pa se je kmalu pojavila potreba po učinkovitejšem nadzoru nad čedalje obsežnejšim obrobjem Ljubljane in konjeniški patrulji. Leta 1974 so ustanovili Postajo konjeniške policije Ljubljana, ki je začela delo v najetih hlevih. Začetek je bil skromen in težek, primanjkovalo je konjev, prakse in opreme tako za policiste kot službene konje. Stanje je delno izboljšala postavitev novih hlevov v Stožicah 1981. Leta 1991 so se policisti konjeniki preselili v nove postajne prostore, organizacijsko pa so se priključili PU Ljubljana. Danes je na Postaji konjeniške policije Ljubljana zaposlenih 20 delavcev, 18 jih ima opravljen izpit za policista konjenika. Uporabljajo 15 konj.
Čeprav so se zametki konjeniške enote na Štajerskem pojavili že leta 1950, ko je v Mariboru krajši čas delovala miličniška konjenica, leto 1985 štejejo za prelomno – to je bil začetek kontinuiranega razvoja konjeniške policije, ki traja še danes. Klakočar Zupančičeva je med drugim povedala: »Brez vaše prisotnosti, še posebno pri zahtevnejših nalogah, kot so iskalne akcije, pregledovanje težko dostopnih terenov, nadzorovanje državne meje, preprečevanje in odkrivanje kršitev v naravnem okolju, večje naravne in druge nesreče, pa tudi pri morebitnih množičnih nasilnih demonstracijah, si učinkovitega dela policije skoraj ne moremo več predstavljati.«
Marsikdo pozabi, da so živali že tisočletja človekovi zvesti spremljevalci.
Podobno je razmišljal generalni direktor policije: »V sodobnem času, ko tehnologija hitro napreduje, marsikdo pozabi, da so prav živali že tisočletja človekovi zvesti spremljevalci – najprej v vsakdanjem življenju, nato pa tudi v službi varnosti. In danes, ko praznujemo vaše delo, spoštovani kolegi konjeniki, se tega še posebno zavedamo.« Nekaj besed je zbranim namenil tudi direktor PU Maribor Beno Meglič: »Kljub hitremu razvoju tehnologije in sodobnim prijemom v policijskem delu so konjeniki še vedno pomemben in nenadomestljiv del sodobne policije. Delo policistov konjenikov ni le učinkovito, temveč tudi cenjeno med državljani, saj predstavljajo simbol avtoritete, tradicije in profesionalnosti.«
Zgodovina priča o raznolikosti dela policistov konjenikov. Prvo tako imenovano operativno delo oziroma patruljiranje po Mariboru so miličniki konjeniki opravili leta 1985, ko so prav v bližini Kamnice izsledili tri obsojence, pobegle iz zapora, in jih prijeli.
1985. se je začel kontinuirani razvoj konjeniške policije.
Občani Maribora so se z delom mariborskih policistov konjenikov prvič seznanili na srečanju tabornikov v Stražunskem gozdu pa tudi v okolici mesta, kjer so patruljirali po hribovitih predelih in preprečevali odklonska ravnanja v sadovnjakih, vinogradih in na poljih. Štiri desetletja kasneje se spominjajo tistih, ki so z delom, predanostjo in pogumom pomagali oblikovati to policijsko enoto ter jo pripeljali do ugleda in spoštovanja, ki jo uživa danes. Ob tej priložnosti so podelili zahvale za pomemben prispevek pri ustanovitvi in začetkih delovanja konjeniške policije na PU Maribor, prejeli so jih Bojan Lunežnik, Hinko Frank in Niko Šebart. Zgodba o štiridesetih letih razvoja mariborskih konjenikov je tudi zgodba o iznajdljivosti, odločnosti pa tudi kakšni modrici. Skozi zgodovinske trenutke je prisotne popeljal Mirko Ploj, ki je ob tej priložnosti skupaj z mag. Aleksandrom Thalerjem pripravil zbornik o njihovi zgodovini.
Svoje delo so konjeniki prikazali v sklopu vaj, ki so jih obogatili ljubljanski kolegi, pridružili pa so se jim tudi vodniki službenih psov. Prikazali so del dresurne vaje, ki je temelj treninga službenih konj, osnova za poslušnost in vodljivost, nujna za izvajanje zahtevnejših operativnih nalog službenih konj. Svoje delo so predstavili tudi vodniki službenih psov, ki delujejo pod isto streho z mariborskimi konjeniki. Ob koncu je sledil še prikaz delovanja zagotavljanja javnega reda in miru v primerih, ko je ta huje in množično kršen, ko morajo tako konji kot policisti skupaj z drugimi enotami delovati kot eno. Obiskovalce proslave so navdušili tudi policisti PU Maribor, ki so prikazali delo in opremo posebne policijske enote, predstavljali karierne poti v policiji, delo prometnikov in področje kriminalistične tehnike.
V Mariboru imajo le po pet konjev in konjenikov, kar je veliko premalo, saj pokrivajo celotno severovzhodno Slovenijo, neredko pa morajo tudi na Dolenjsko in v Posavje, kjer imajo težave z Romi.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
