

Josip Broz Tito. FOTO: Arhiv S. N.

Tito 29. maja 1969. FOTO: Str Reuters

Nekateri ga imajo še danes v čislih. FOTO: Marko Djurica Reuters



Na današnji dan, 4. maja 1980, se je točno ob 15.05 po vsej nekdanji Jugoslaviji razlegla ena sama, kratka, a pretresljiva vest: »Umrl je tovariš Tito.« Te besede, izrečene s tresočim glasom na televizijskih in radijskih sprejemnikih, so za vedno ostale zapisane v kolektivni spomin več generacij. To je bil trenutek, ko je 22 milijonov ljudi onemelo. Tisoči so jokali na ulicah, mesta so se utopila v tišini, in Jugoslavija je za nekaj ur obstala – od Vardarja do Triglava.

Josip Broz Tito je bil več kot le predsednik. Med drugo svetovno vojno je vodil odporniško gibanje, po njej pa zasnoval samosvojo različico socializma – samoupravno, neuvrščeno Jugoslavijo. Njegova zapuščina je močno zaznamovala tudi Bosno in Hercegovino, kjer je bil simbol miru, stabilnosti in ideje bratstva ter enotnosti. Prav v tej etnično raznoliki republiki so njegove parole o solidarnosti in skupnem življenju pogosto naletele na najmočnejši odziv.
Dan njegove smrti je pomenil konec obdobja: tako v političnem kot družbenem smislu. Mediji so poleg uradne izjave takoj začeli predvajati posnetke žalujočih ljudi na ulicah, proizvodnja v tovarnah se je ustavila, otroci so odložili šolske torbe, utrip vsakdana se je upočasnil. Vsi so čutili isto: negotovost, strah pred prihodnostjo in slutnjo, da nič več ne bo tako, kot je bilo.

Danes, 45 let kasneje, so mnenja o Titu še vedno deljena – za nekatere je simbol varnosti in napredka, za druge avtokrat s trdo roko. A ne glede na to, kako nanj gledamo danes, dejstvo ostaja: njegovo ime živi naprej – na ulicah, trgih, spomenikih in v spominih tistih, ki se še živo spomnijo časa, ko je bilo »bratstvo in enotnost« ne le slogan, temveč tudi del vsakdanjega življenja.
Prizori iz leta 1980 in besede, ki so spremenile tok nekega obdobja – »Umrl je tovariš Tito« – ostajajo večni simbol enega največjih trenutkov 20. stoletja na naših tleh.