Pred prvo rezjo na trto obesili klobase, da bi bilo grozdje še debelejše (FOTO)

V hladnem, a jasnem jutru se je 20 članov Društva vinogradnikov Semič zbralo v učnem vinogradu dr. Derganca nad domom paraplegikov ter na dan, ko goduje sv. Vincenc, zavetnik vinogradnikov, opravili tradicionalno prvo rez trte. »Danes je poseben dan, saj trta že sama pričakuje svojo prvo rez,« je zbranim poguma dal Janko Verdnik, predsednik društva. Preden so se lotili obrezovanja, so simbolično obesili klobase na trto po starem običaju v znak rodovitnosti. »Naj bo grozdje debelejše in polnejše, kot je klobasa,« je Janko razkril željo, potem pa se je po vinogradu razlegel zvok škarij.

Živa dediščina

Vse tja do manjšega, a ličnega vinogradniškega muzeja, ki kot varuh stoji nad trtami in hrani staro orodje ter pripomočke, kakršne so uporabljali vinogradniki nekoč. Anton Malnarič iz Sel pri Semiču je vodil ogled: »Tu hranimo različne škarje za rezanje trte, motike, brente za mletje grozdja, betičke za tlačenje in sodčke. Vse, kar je nekoč veljalo za vsakdanji pripomoček, danes pa ga ohranjamo kot dediščino.« Pokazal je tudi mrežo, po kateri se je grozdje svaljkalo, steklenice in čutare za shranjevanje mošta ter lesene pipe in dile, ki so bili del kletarske opreme. »Muzej smo uredili pred približno 24 leti in ga počasi polnili. Jedro orodja smo pripeljali iz muzeja v Metliki na dan, ko smo ga šli pokropit, preden so ga položili v rojstno belokranjsko grudo,« je kot zanimivost omenil Malnarič.

Beseda je dala besedo, Slave Simonič, vinogradnik z dolgo kilometrino, je dodal, da vinograd obsega približno 120 trt, zasajenih s 26 sortami. Prostor je čez leto prizorišče številnih druženj in prireditev, kjer se ohranja vinogradniška tradicija. »To je kotiček, v katerem vinogradniki po delu odložijo orodje in si dušo odvežejo s kapljico pridelka z domačih trsov. Še lažje gre po grlu, ko se ozremo na orodja, ki so jih naši uporabljali v vsakdanjem vinogradništvu, danes pa predstavljajo živo dediščino, ki jo društvo ohranja za prihodnje generacije,« je Slave dvignil kozarec.

Ko so odložili škarje in sneli klobase, so se vinogradniki odpravili v bližnjo vinsko klet, kjer so si lakoto potešili s prigrizkom (klobasami in šunko) in ga zalili z žlahtno kapljico. »Obrezovanje trt ni zgolj tehnično opravilo, ampak tudi izraz spoštovanja tradicije. Pri prvi rezi je treba paziti na rodne poganjke, pustiti dovolj lesa za rodnost in preprečiti preobremenitev trte,« je med prigrizkom izkušnje delil nekdanji semiški župan Janko Bukovec, leta 1977 ustanovitelj Društva vinogradnikov Semič, in dodal: »Delo in druženje gresta z roko v roki. Z ohranjanjem teh navad ohranjamo vrednote naših prednikov in skupnost, ki je ob trti vedno prisotna.«

Prevelika zaloga

Prva rez trte ni le opravilo, temveč predvsem simbol dobrih želja za prihajajočo letino, zdravje trt in uspešno vinogradniško sezono, je dodala tajnica društva Mateja Bajec. Nato je druščina z dvignjenimi kozarci v kup dala glasove in zapela: »Koliko kapljic, toliko let …, naj bo stara ali mlada ...« Ko je pesem potihnila, možje pa odložili kozarce, so se vrstila pričevanja. Tudi da pridelovalce vina – ne le v Semiču – dodatno bremeni velika zaloga kakovostne letine, saj se je prodaja v zadnjih letih občutno upočasnila. »Sodi so ponekod še polni. Mnogi se sprašujejo, kam bomo dali letošnji pridelek,« se je spraševal Bukovec.

»Kako ga bom pil doma, ko sem ostal brez kolin,« se v pogovor vključi vinogradnik Oskar. Nedolgo tega, sredi januarja, ko je sneg prekril tudi Belo krajino, so nepridipravi ponoči iz sušilnice odnesli kar 110 kilogramov kolin. Ker so bila vrata varno zaklenjena, so se z lojtro povzpeli na streho, prekrito s približno 20 centimetri snega. Pod snegom se je zaradi toplote v sušilnici naredil led. Na strehi so izrezali manjšo odprtino in (verjetno) z dolgo žico potegnili ven 25 rolanih šunk po dva kilograma, štiri kose slanine, težke do osem kilogramov, ter dve pleči po 13 kilogramov. Lastnik se je, kot pravi, lahko obrisal pod nosom, podobno kot pred leti Slave Simonič, ki so ga prav tako okradli. Klobase in vse drugo, kar se je sušilo, je končalo pri tatovih, harmonike iz sosednjega prostora pa niso odnesli. Ko se je bližalo poldne in so zazvonili zvonovi na župnijski cerkvi sv. Štefana, so se vinogradniki razšli. Zgodbe vsakdana bodo nadaljevali ob drugi priložnosti, so obljubili.

Pred začetkom opravila FOTO: Milan Glavonjić

Obrezovanje je tudi spoštovanje tradicije. FOTO: Milan Glavonjić

V muzeju: Anton Malnarič in Janko Govednik FOTO: Milan Glavonjić

Delo in druženje gresta z roko v roki. FOTO: Milan Glavonjić