Pred referendumom odjeknilo: Če boš preveč glasen proti krivicam, te bodo 'pohapsili' kar neposredno iz parlamenta

Zagovorniki referendumskega vprašanja o parlamentarni preiskavi so na današnjem soočenju na TV Slovenija poudarjali pomen učinkovitosti in pravočasnosti preiskovalnih preiskav. Nasprotniki so medtem poudarjali, da bi novela zakona o preiskavi doprinesla k preganjanju kritikov, zniževanju sodnega varstva in ogrožanju zaščite novinarskih virov.

Opoziciji so očitali, da se boji parlamentarnih komisij zaradi korupcije

Volivci bodo na zakonodajnem referendumu odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?" Referendum bo sočasno s še tremi 11. oktobra.

Danes so argumente o referendumskem vprašanju na TV Slovenija soočili zagovorniki in nasprotniki uveljavitve novele. Na strani tistih, ki referendumsko vprašanje podpirajo, so se soočenja udeležili predstavniki strank SDS, NSi, Demokrati, Fokus Marka Lotriča, SLS, Nova Socialdemokracija, Zavoda za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022 - 2026. Poudarili so predvsem, da si želijo učinkovitih in pravočasnih parlamentarnih preiskav.

Menijo, da novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, zmanjšuje možnost, da bi pravna varovala postala sredstvo za blokado parlamentarnega nadzora. Opoziciji so očitali, da se boji parlamentarnih komisij zaradi korupcije.

a oblast tarčam preiskav jemlje možnost, da se pred začetkom preiskave obrnejo na ustavno sodišče?

Med nasprotniki referendumskega vprašanja so se soočenja udeležili predstavniki strank Gibanje Svoboda, Levica, SD, Prerod, Piratska stranka, Mi, Socialisti!, Stranka Nič od tega, Zavoda za kulturo raznolikosti Open, Društva novinarjev Slovenije, Inštituta 8. marec, Amnesty International Slovenije, PIC, CNVOS, Umanotere, Focusa, Društva za sonaraven razvoj, Danes je nov dan ter nekdanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in aktivist Jaša Jenull.

Izpostavljali so, da oblast tarčam preiskav jemlje možnost, da se pred začetkom preiskave obrnejo na ustavno sodišče. To pravno sredstvo je nujno, saj komisije iz mandata v mandat bolj zlorabljajo svoja pooblastila, so izpostavili. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Vendar številne preiskovalke ne doživijo epiloga, so izpostavili.

Prav tako so poudarili, da se bodo v preiskavo lahko ujeli aktivisti in sleherniki, ki ne bodo mogli pravočasno zaščititi svojih pravic. To je problematično predvsem za novinarje, ujete v preiskavo, saj bodo poslanci lahko posredno in neposredno nadzirali njihovo delo. To je tudi v nasprotju s stališčem vrhovnega sodišča, da je anonimnost novinarskih virov sestavni del pravice do svobode izražanja.

Zagovorniki vprašanja so nasprotnikom med drugim ponovno očitali zlorabo termina politična policija, pa tudi zavajanje javnosti glede razlage določila novele, da bo parlamentarna preiskava lahko podlaga za preiskovanje vsakega posameznika.