Predlog gradbenega zakona: se bo črna gradnja bolj izplačala kot zakonita?!

Jeseni prihaja v državni zbor nov gradbeni zakon, ki ga je vlada potrdila junija. Med najodmevnejšimi novostmi je določilo, da bi vsi objekti, zgrajeni pred 1. januarjem 1995, avtomatično dobili domnevo gradbenega in uporabnega dovoljenja – ne glede na to, ali stojijo na poplavnem območju, na nezazidljivem zemljišču ali pa niso potresno varni. Pogoj bi bil le plačilo komunalnega prispevka in dejstvo, da zanje ni izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve.

Doslej je takšna domneva veljala le za stavbe, zgrajene pred letom 1967. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je za RTV pojasnil, da se je država za razširitev odločila, ker od leta 1995 dalje vodi bolj urejene evidence, saj je takrat prišlo do prenosa pristojnosti z občin na državo.

Kritike stroke

Strokovnjaki opozarjajo, da zakon pomeni splošno amnestijo za črne graditelje. Inženir Andrej Pogačnik z Inženirske zbornice Slovenije je dejal, da zakon briše razliko med varnimi in nevarnimi objekti in daje jasno sporočilo: »Če boš hišo zgradil nelegalno, počakaj nekaj let in problem se bo rešil sam od sebe.« Po njegovem mnenju bi to močno spodkopalo trud tistih, ki gradijo skladno s predpisi.

Podobno kritična je tudi Meta Kržan z Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Poudarja, da država s takšno rešitvijo dovoljuje uporabo tudi stavb, za katere sploh ni znano, ali izpolnjujejo osnovne varnostne zahteve. To je po njenem mnenju v neposrednem nasprotju z načelom varne rabe stavb.

Doslej je takšna domneva veljala le za stavbe, zgrajene pred letom 1967. FOTO: Dejan Javornik

Bi garaže obravnavali enako kot bloke?

Oba strokovnjaka opozarjata, da bo nova ureditev zmanjšala motivacijo lastnikov za sanacijo nevarnih objektov. Posledično bodo na trgu enakovredno obravnavani vsi objekti, tudi tisti brez dokazil o potresni, požarni ali električni varnosti. Ker zakon ne razlikuje med vrstami objektov, bi enako obravnavali garažo in večstanovanjski blok – kar je po strokovnem mnenju nesprejemljivo. Res je, da bi nova ureditev razbremenila inšpekcijske organe in olajšala postopke, hkrati pa bi pomenila korak nazaj pri zagotavljanju varnosti grajenega prostora. Država bi tako izenačila objekte, zgrajene po vseh pravilih, in tiste, ki so nastali mimo zakonitih postopkov.

Kot primer dobre prakse Pogačnik navaja Švedsko, kjer dovoljenje dobiš hitro, a mora biti objekt nato zgrajen strogo po načrtu – sicer ga je treba podreti. V Sloveniji pa po njegovih besedah predlagana ureditev krepi prepričanje, da se črna gradnja splača.

Na ministrstvu priznavajo, da sploh ne vedo, koliko objektov bo zajela nova ureditev. Potrdili pa so, da bodo domnevo dovoljenja dobile vse stavbe pred letom 1995, tudi če stojijo na nezazidljivih zemljiščih. Glede varnosti so odgovorili, da je tudi veliko legalno zgrajenih objektov po današnjih standardih potresno vprašljivih.