Pisali smo, da namerava Danska, ki je julija za pol leta prevzela predsedovanje Evropski uniji, že oktobra Evropskemu parlamentu predlagati sprejem regulative, ki so jo kritiki poimenovali »Nadzor klepeta«, njen namen pa naj bi bil hitrejši in bolj učinkovit pregon pedofilov. Ti si namreč kaznivi material, fotografije, videoposnetke in povezave do spletnih strani, pogosto delijo preko mobilnih telefonov. Da bi napravo osumljenca lahko pregledali, potrebujejo organi pregona zdaj odredbo sodišča, v primeru, da bi bil predolg omenjene uredbe sprejet, pa bi sporočila posameznikov skenirala kar umetna inteligenca. In tukaj nastane težava – algoritmi bi namreč pregledovali sporočila vseh državljanov EU in vseh vrst, tudi zaščitena s šifriranjem.
Ne bo ogrožena samo zasebnost in varnost neodvisnih novinarjev ali ljudi, ki nasprotujejo nedemokratičnim režimom, pač pa tudi žrtev kaznivih dejanj.
Po poročanju nekaterih tujih medijev, naj bi več držav, ne le Danska, sprejetje predloga podpiralo, odločno proti naj bi bile le Avstrija, Nizozemska in Poljska, Slovenija pa naj bi bila še neodločena, ali predlog podpreti ali ne. Na Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (Ukom) smo zato naslovili vprašanje, kakšno je stališče slovenske vlade do omenjenega predloga in tovrstnih posegov v zasebnost državljanov.
Predlagana rešitev problematična
»Republika Slovenija v pogajanjih o predlogu uredbe izhaja iz varstva temeljnih človekovih pravic, zlasti varstva osebnih podatkov in zasebnosti ob spoštovanju načela sorazmernosti. Prizadeva si za vzpostavitev jasnih pravil z zanesljivimi pogoji in zaščitnimi ukrepi ter za konsistentnost zakonodajnih določb in se zavzema, da je treba v največji možni meri zagotoviti, da bo predlog uredbe omejen le na tisto, kar je nujno potrebno za varstvo pravic in boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu, in da uporabljene tehnologije ne bodo vključevale sistematičnega filtriranja sporočil,« so sporočili iz Ukoma.
Vsesplošni nadzor nad vsemi komunikacijami oziroma poslano vsebino brez ustreznih varovalk je tudi Sodišče EU že večkrat zavrnilo. FOTO: Moore Media/Getty Images
Slovenija sicer seveda povsem podpira tiste dele uredbe, ki se nanašajo na ukrepe za zmanjševanje tveganja, sodelovanje s ponudniki storitev in vlogo EU centra za preprečevanje in boj proti spolnim zlorabam otrok, glede odredbe o zaznavanju pa so na vladi ocenili, da »predlagana rešitev še vedno predstavlja nadzor nad medsebojnimi komunikacijami vseh uporabnikov določene storitve zgolj na podlagi verjetnosti, da se določena storitev uporablja oziroma zlorablja za posredovanje materiala, ki vsebuje spolne zlorabe otrok«, kar predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti komunikacij.
»Da je predlagana rešitev izjemno problematična, je ves čas pogajanj menila tudi Pravna služba Sveta Evrope, kar bi morali upoštevati in oblikovati rešitve, ki bodo lahko prestale presojo Sodišča EU,« so še zatrdili iz Ukoma.
Da je predlagana rešitev izjemno problematična, je ves čas pogajanj menila tudi Pravna služba Sveta Evrope.
Podobnega mnenja, da je predlagani nadzor »problematičen«, so tudi v uradu Informacijske pooblaščenke Republike Slovenije. »Evropski varuhi osebnih podatkov smo predlagali Komisiji, naj predlog spremeni, da bo skladen z načeli nujnosti in sorazmernosti in da ga ne bo mogoče razumeti kot ukinjanje ali oslabitev šifriranja komunikacij na splošno,« pojasnjujejo.
In dodajajo: »Vsekakor bi po mnenju informacijskega pooblaščenca moralo končno besedilo takšnega zakonodajnega akta strogo upoštevati načelo sorazmernosti in nujnosti in bi morale biti vključene varovalke, s katerimi bi se preprečevalo neutemeljen množični nadzor nad komunikacijami. Vsesplošni nadzor nad vsemi komunikacijami oziroma poslano vsebino brez ustreznih varovalk je tudi Sodišče EU že večkrat zavrnilo kot nesorazmeren ukrep za zaščito še tako nujnih ciljev v javnem interesu.«
Na udaru bi bila tudi varnost
Da gre vsaj za »indiskriminatorni nadzor«, ki je v nasprotju s temeljnimi načeli svobodne družbe v EU ali z ustavo Republike Slovenije, meni tudi Primož Govekar iz Info hiše, ki pa je izpostavil še en pomemben vidik spornega predlog – varnost.
Primož Govekar vidi predlog kot problematičen in nevaren. FOTO: Osebni Arhiv
»Trenutni predlog zahteva nadzor tudi komunikacijskih aplikacij s šifriranjem od konca do konca, kar pomeni, da bo v teh aplikacijah potrebno uvesti šibkejše varnostne mehanizme, da bo ponudnik lahko preverjal vsebino, ali pa bo ponudnik celo prisiljen pravo šifriranje od konca do konca nadomestiti z (začasnim) dešifriranjem na svojem strežniku. V obeh primerih ne bo ogrožena samo zasebnost in varnost neodvisnih novinarjev ali ljudi, ki nasprotujejo nedemokratičnim režimom, pač pa tudi žrtev kaznivih dejanj (vključno z žrtvami spolnega nasilja) in nenazadnje policijskih sodelavcev, ki delajo pod krinko,« pravi.
In zaključi s slikovito primerjavo: »EU zaradi zaščite pred umori s hladnim orožjem predlaga, da se prepove proizvodnja vseh nožev, tudi kuhinjskih, ali pa se jih nadomesti zgolj s takimi, ki ne režejo in ne zabadajo, so torej topi kot palica. Pravi kriminalci se bodo ob tem seveda na uredbo požvižgali ali uporabljali druga ’orodja’, denimo mačeto, ki morda ne bodo tako jasno prepovedana. Ob tem pa bodo še lažje napadali ljudi, ki po novem v kuhinjah ne bodo imeli tako nevarne obrambe, kot je nož.«
