Predsednica ni želela pred kamere nacionalke: odgovore so v njenem uradu posneli vnaprej

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za oddajo Tarča na TVS med drugim dejala, da so poskusi vplivanja, širjenja dezinformacij in diskreditacije državnih institucij del sodobnih varnostnih tveganj. Stališč, ki jih zagovarja, pa ne bo prilagajala zato, ker so za koga neprijetna ali ker zaradi njih postane tarča napadov, je dodala.

Predsednica sicer ni privolila v pogovor za Tarčo na Televiziji Slovenija (TVS), ampak so v njenem uradu posneli njene odgovore na novinarska vprašanja.

V uredništvu Tarče so jo med drugim vprašali, ali gre glede na spremenjeno slovensko zunanjo politiko, predvsem spremembo vladnega odnosa do Izraela, tudi za izstavitev računa za vmešavanje izraelskega podjetja Black Cube v kampanjo pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Po besedah Pirc Musar so poskusi vplivanja, širjenja dezinformacij in diskreditacije državnih institucij del sodobnih varnostnih tveganj. Država mora biti po njenih navedbah sposobna takšne pojave prepoznati, jih preveriti in se nanje ustrezno odzvati.

»Pri tem seveda ne gre za zaščito katerega koli nosilca funkcije pred kritiko, temveč za zaščito integritete institucij in demokratičnih procesov,« je dejala in dodala, da je to odgovornost države do lastne varnosti in demokratične ureditve. Stališč, ki jih zagovarja, pa po njenih besedah ne bo prilagajala zato, ker so za koga neprijetna ali ker zaradi njih postane tarča napadov, saj je to odgovornost, ki jo prinaša funkcija predsednice republike.

Osebna poznanstva ne morejo biti podlaga za sum

Glede na razkrite podatke o ruski prijateljici Viktoriji Krivolucki, ki je bila pred mesecem dni med drugimi udeležena v predsedničini prometni nesreči, predvsem o skupnem naslovu bivanja z nekdanjim partnerjem Romanom Jegličem, ki je bil po osamosvojitvi namestnik direktorja takratne Varnostnoinformativne službe, je odgovorila, da osebna poznanstva, državljanstvo ali pretekli osebni odnosi sami po sebi ne morejo biti podlaga za sum, da nekdo predstavlja kakršno koli varnostno tveganje. Dodala je, da namigovanja, nepreverjene navedbe in potvarjanje dejstev ne morejo biti podlaga za presojo tako resnih zadev.

Komentirala je tudi ravnanje urada, ki je Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) seznanil z vprašanjih novinarja avstrijske tiskovne agencije (APA), ki je pripravljal članek v sodelovanju s časnikom Dnevnik. Kot je pojasnila, so Sovo o tem obvestili, ker se je ob njih odprlo vprašanje izvora nekaterih informacij, s katerimi je razpolagal novinar.

Po navedbah Pirc Musar so vprašanja vsebovala specifične podatke, ki jih ni mogoče pridobiti iz javnih evidenc, zato se je zastavilo vprašanje, ali bi lahko izvirali iz tujega ali domačega obveščevalnega okolja. Poleg Sove so na to opozorili tudi odgovornega urednika časopisa Dnevnik.

Vpletanja tujih služb ne more izključiti

Vsebine naznanila pa ne morejo razkriti, ker je označeno s stopnjo tajnosti. Glede vprašanja novinarja, »ki so odprla vprašanje izvora njegovih informacij, njihovega morebitnega nedovoljenega pridobivanja ter morebitnega tujega vplivanja na institucije in demokratične procese v Republiki Sloveniji«, pa je dejala, da jih lahko medija razkrijeta sama in ju je k temu tudi pozvala.

Dodala je, da ne želi ugibati, ali je bila v pridobivanje teh informacij vpletena katera od obveščevalnih služb, morda izraelska, ali drugi akterji. »Prav zato smo z informacijami seznanili pristojno institucijo. Vendar pa glede na svoja znana zunanjepolitična stališča tega preprosto ne morem izključiti,« je pojasnila.

Ponovno je potrdila, da je posnetek prometne nesreče v torek videla prvič. Urad predsednice je za njegov ogled zaprosil že takoj po nesreči zaradi izvedbe notranjih postopkov, a so bili obveščeni, da jim ga zaradi potekajoče preiskave ni mogoče posredovati, kar je poudarila, da razume. Ob vprašanju, če je preiskovalni organi z njo že opravil kakšen pogovor, je dejala, da se bo povabilu na razgovor odzvala in bo v tem postopku v celoti sodelovala.