
Galerija

Po podatkih Eurostata so cene hrane v Sloveniji višje kot v sosednji Madžarski, BiH, Srbiji, na Nizozemskem, Španiji, Poljski, Češki, a nižje kot denimo na Hrvaškem, Italiji in v Avstriji. Hrana je za prebivalce Evrope eden največjih gospodinjskih stroškov, saj v povprečju predstavlja skoraj 12 odstotkov porabe v EU, izhaja iz novih podatkov Eurostata za leto 2024, ki kažejo, da se cene hrane med državami močno razlikujejo. Po izračunih je bila hrana lani najcenejša v Severni Makedoniji, če gledamo indeks ravni cen v 36 evropskih državah. Standardna košarica hrane je tam stala 73 evrov, kar je skoraj tretjino manj od povprečja EU, poroča Euronews.
Če upoštevamo zgolj Evropsko unijo, je imela najnižjo raven cen hrane Romunija (74,6 evra), kjer so bile cene za 25,4 odstotka nižje od povprečja, najvišje pa Luksemburg (125,7 evra), kar je 25,7 odstotka nad povprečjem Unije. Po podatkih Eurostata je hrana najdražja v Švici, kjer so cene kar 61,1 odstotka nad povprečjem EU (161,11 evra za košarico), sledita Islandija (146,3 evra) in Norveška (130,6 evra).

Hrvaška se je uvrstila tik ob povprečje EU, s cenami, ki so za 0,7 odstotka nižje od povprečja (99,3 evra). Po Eurostatovem indeksu je hrana v Sloveniji malo cenejša od evropskega povprečja in od Hrvaške, dražja kot v sosednji Madžarski, Srbiji, Bosni in Hercegovini.
Jugovzhodna Evropa in območje Zahodnega Balkana imata skupno najnižje cene. Poleg Severne Makedonije in Romunije so cene hrane precej pod povprečjem tudi v Turčiji, BiH, Črni gori in Bolgariji. Srbija (95,7 evra) in Albanija (98,7 evra) sta prav tako cenejši od povprečja EU.
Na drugi strani so cene hrane v Italiji in Nemčiji nad povprečjem, v Španiji pa le nekoliko pod povprečjem EU. Na splošno so nordijske države med najdražjimi v Evropi, višje cene hrane pa beleži tudi zahodna Evropa.
Izredna profesorica na Univerzi v Tuscii Ilaria Benedetti je za Euronews pojasnila, da na razlike v cenah med državami vplivajo dejavniki, kot so stroški proizvodnje, stopnja integracije dobavnih verig in izpostavljenost globalnim šokom. »Manjša in zelo odprta gospodarstva, pogosto z valutami, ki so bolj izpostavljene velikim nihanjem, so med pandemijo in v času konflikta med Rusijo in Ukrajino doživela močnejši prenos rastočih stroškov energije in kmetijskih vhodnih surovin,« je povedala.
Profesorica poudarja, da so razlike v cenah pomembne, ker vplivajo na to, kolikšen del dohodka mora gospodinjstvo nameniti za hrano. V nekaterih vzhodnoevropskih in jugovzhodnoevropskih državah prebivalci za hrano porabijo več kot 20 odstotkov družinskega proračuna, medtem ko v državah z višjimi dohodki ta delež znaša okoli 12 odstotkov. »Zato ima enako zvišanje cen veliko hujše posledice tam, kjer so dohodki nižji,« je sklenila Benedetti.
Kot ključno razlago za takšne razlike profesor s Trinity Collegea v Dublinu Alan Matthews izpostavlja razlike v dohodkih in plačah. Države z višjimi povprečnimi plačami, kot sta Danska in Švica, imajo praviloma tudi višje cene hrane, saj se višji stroški dela v kmetijstvu, predelavi in maloprodaji prenesejo na potrošnike. »Razlike v obdavčitvi, zlasti pri DDV na živila, prav tako pojasnjujejo del razlik v cenah,« je še dodal.