

Robert Golob. FOTO: Reuters

FOTO: Jože Suhadolnik

FOTO: Nicolas Tucat Afp

Pravi, da ne bodo preganjali ljudi, ki bodo v javnosti jedli burek. FOTO: Gettyimages




Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob v predvolilnem pogovoru na RTV poudarja, da ga zanima le zmaga na volitvah. O morebitni opozicijski vlogi, če Svobodi ne bi uspelo sestaviti vlade, ne razmišlja. »Moraš biti koncentriran na uspeh, če ga želiš doseči. Kdor se vnaprej obremenjuje z neuspehom, si je sam skopal jamo,« pravi. Ob zaostanku v javnomnenjskih anketah poziva k visoki udeležbi: »Naj odločajo tisti, ki pridejo na volitve.« Prepričan je, da se bodo neopredeljeni odločili za »svobodo v Sloveniji in svobodo med strankami«.
Pri vprašanju koalicij ni pustil nobenega dvoma. Jasno in brez ovinkarjenja je dejal: »Obstaja ena stranka in ena oseba, s katero nikoli ne bomo šli v koalicijo – to je Janez Janša.« Za vse ostale, kot poudarja, vrata ostajajo odprta. Pravi, da se je pripravljen pogovarjati z vsakomer, ki je pripravljen na konstruktiven dialog. Izključevanje po njegovem nikamor ne pelje – a eno izjemo vendarle postavlja: SDS in njen predsednik.
Na ostre očitke o podaljševanju čakalnih dob in podatkih NIJZ, ki kažejo 70-odstotno povečanje števila ljudi z nedopustno dolgim čakanjem, Golob odgovarja, da številke ne povedo vse zgodbe. Trdi, da so ob prvih pregledih pod novim vodstvom ZZZS odkrili nepravilnosti: »Marsikatera čakalna vrsta je bila nepotrebna, umetno ustvarjena, celo dvojna.« Kot primer navaja zdravnika iz Novega mesta, ki naj bi z dvojnimi seznami paciente preusmerjal v zasebno ordinacijo, ter pedopsihiatrijo, kjer je na seznamu 600 dni čakala – ena sama oseba. »To je bil kaos in nered,« pravi in dodaja, da je takšnim praksam zdaj »odklenkalo«. Priznava, da reforma še ni končana, vendar poudarja: »Privatizacijo iz zdravstva, ki ga je najbolj ogrožala, smo izgnali.« Ključ za naprej vidi v digitalizaciji, ki naj bi končno prinesla red v, kot pravi, »neurejene in včasih namišljene« čakalne vrste.

Za prihodnji mandat napoveduje nadaljevanje reforme in popravek sistema minimalne plače. Ta po njegovem ne sme biti odvisna od presoje ministra, temveč od jasne formule, hkrati pa bi moral njen dvig avtomatično vplivati tudi na druge plače. »To anomalijo bomo odpravili,« zagotavlja.
Na opozorila o rasti stroškov dela in ogroženih delovnih mestih odgovarja, da posluša tudi tisti del gospodarstva, ki podpira vladne ukrepe. Izpostavlja božičnico brez davkov in prispevkov ter zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim naj bi razbremenili srednji razred. »Če bi bilo stanje res tako slabo, ne bi imeli rekordnih dobičkov, ene najnižjih brezposelnosti v Evropi in rasti, ki je bila v zadnjem četrtletju nad evropskim povprečjem,« poudarja. Res je bilo prvo četrtletje po njegovih besedah »katastrofalno«, a trend se je nato obrnil navzgor, zato ostaja optimističen. Ob tem ponavlja, da so zanj »na prvem mestu ljudje«, ne zbornice.
Glede odločitev KPK napoveduje pravno pot v zadevi Bobnar. V primeru Karigador pa pravi, da ne gre za kršitev integritete, temveč za postopek zaradi domnevnega konflikta interesov. »Komaj čakam, da povedo, s kakšno globo me bodo kaznovali, da jo plačam in stvar zaključimo,« pravi. Dodaja, da komisija letno obravnava več deset podobnih primerov.
Zavrača očitke o osebnem okoriščanju. Obisk pri znancu v Istri po njegovih besedah ni vplival na kasnejše imenovanje te osebe v svet javnega zavoda. Postopek je vodilo ministrstvo, vlada je predloge potrjevala paketno. Priznava, da se iz glasovanja ni izločil, a poudarja, da gre za funkcijo z nizko sejnino in brez osebne koristi.

Pogovor je nanesel tudi na nedavno posneti video, kjer premier simbolno uživa burek, kar so njegovi kritiki raztolmačili kot posmeh vsem žrtvam covida. Golob posnetek pojasnjuje kot opozorilo na »drakonske ukrepe« prejšnje, Janševe, vlade. »Vodni top ni bil posledica covida,« pravi in dodaja, da so bili nekateri ukrepi pretirani. Po njegovem bi takratna vlada z boljšo organizacijo v domovih za starejše lahko preprečila več žrtev, medtem ko je njihovo preganjanje ljudi zaradi prehranjevanja na prostem označil kot nesmiselno.
Za konec je povedal, da obveznega služenja vojaškega roka ne podpira. Za omejitev družbenih omrežij mlajšim od 15 let bi se zavzel, pri družinski politiki pa vidi največ prostora pri ureditvi vrtcev. Glede mednarodne politike meni, da je »skrajni čas«, da se obnovi dialog s Putinom, saj brez tega po njegovem ne bo mogoče doseči miru.
Robert Golob tako kampanjo gradi na tem, s čimer je Svoboda začela v svojem prvem mandatu: dokončati zdravstveno reformo, urediti sistem plač, nadaljevati razbremenitve za srednji razred – in ostati trdno na nasprotni strani političnega pola od Janeza Janše.