Preobrat pri šolski prehrani: vrtci in šole otrokom striktnih etičnih veganov ne kršijo nobene pravice s tem, ko jim zagotavljajo raznoliko prehrano

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je presodil, da veljavne smernice za prehranjevanje v vrtcih in šolah niso diskriminatorne do otrok, ki se iz etičnih razlogov prehranjujejo vegansko. Čeprav morajo zavodi prehrano prilagoditi otrokom z zdravstvenimi težavami, jim zaradi veganskega prepričanja takšne obveznosti ni treba zagotoviti.

Vprašanje prehrane otrok v slovenskih vrtcih in šolah je letos že večkrat razburkalo javnost. Aprila je Miha Lobnik ministrstvu za vzgojo in izobraževanje priporočil, naj pri prehrani otrok upošteva tudi osebne okoliščine vere in prepričanja. Med drugim je omenil veganstvo ter poudaril, da bi morali vrtci, osnovne in srednje šole ter drugi vzgojno-izobraževalni zavodi prehrano prilagoditi tudi v primerih, ko jo otrok omejuje zaradi svojega prepričanja.

Zdaj pa je znano še njegovo podrobnejše stališče glede etičnega veganstva. Pri oceni diskriminatornosti smernic je ugotovil, da te sicer res razlikujejo med otroki glede na razlog, zaradi katerega določene hrane ne smejo oziroma ne želijo uživati. Toda po njegovi presoji je takšna razlika v primeru etičnega veganstva lahko dovoljena izjema od prepovedi diskriminacije.

Ni vsaka različna obravnava diskriminacija

Na Zagovornika se je obrnil starš dveh otrok, ki obiskujeta vrtec in se iz etičnih razlogov prehranjujeta vegansko. Otroka ne uživata nobene hrane živalskega izvora. Starš je menil, da so veljavne Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih diskriminatorne. Po njegovem so kot razlog za prilagoditev prehrane priznane zdravstvene okoliščine, ne pa vera ali prepričanje.

Smernice namreč določajo, da morajo vrtci in šole prehrano prilagoditi takrat, ko je to nujno zaradi zdravstvenega stanja otroka. Pri prehranskih omejitvah, ki izhajajo iz vere ali prepričanja, pa zavodi takšnih individualnih prilagoditev niso dolžni zagotavljati. Lobnik je potrdil, da to pomeni različno obravnavo otrok glede na osebno okoliščino, ki je razlog za njihovo prehransko omejitev. Nato pa je presojal, ali je takšna različna obravnava kljub temu pravno dopustna.

Po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo je različna obravnava lahko dovoljena, če se z njo zasleduje legitimen cilj ter so sredstva za njegovo doseganje ustrezna in nujno potrebna. V tem primeru je Lobnik kot legitimen cilj prepoznal zagotavljanje zdrave prehrane otrok in mladostnikov. Pri tem je izhajal iz strokovnih stališč zdravstvene stroke.

Njegova presoja je pokazala, da so smernice primeren način za doseganje tega cilja, saj država z njimi določa, kakšno prehrano morajo otrokom zagotavljati vzgojno-izobraževalne ustanove. Ključno vprašanje pa je bilo, ali je izključitev veganskih obrokov tudi nujna. Po zbranih strokovnih stališčih je odgovor pritrdilen.

Dobra hrana poskrbi za dobro počutje. FOTO: Viktoriya Skorikova Getty Images

Pediatri: za otroke primerna mešana ali vsaj delno vegetarijanska prehrana

Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo in Nacionalni inštitut za javno zdravje menita, da je za otroke, ki se še razvijajo, primerna predvsem uravnotežena mešana prehrana. Pomanjkanje posameznih hranil ima lahko pri otrocih resne posledice in lahko škoduje njihovemu razvoju. Kot še sprejemljivo alternativo stroka navaja ustrezno načrtovano vegetarijansko prehrano, ki vključuje mlečne izdelke in jajca. Popolnoma veganska prehrana pa je drugačna, saj iz nje izločijo vsa živila živalskega izvora.

Prav zato bi po oceni Zagovornika dovolitev priprave veganskih obrokov v vrtcih in šolah pomenila odmik od stališč zdravstvene stroke. S tem pa ne bi bilo mogoče v celoti doseči cilja, ki ga država zasleduje s smernicami – zagotavljanja prehrane, primerne za zdrav razvoj otrok. Lobnik je zato sklenil, da je ureditev, po kateri vrtci in šole niso dolžni zagotavljati veganskih obrokov zaradi etičnega prepričanja, dopustna izjema od prepovedi diskriminacije.

Odločitev je zanimiva tudi zaradi dogajanja v začetku letošnjega leta. saj je Lobnik ministrstvu priporočil upoštevanje prehranskih omejitev, ki izvirajo iz vere ali prepričanja, pri čemer je kot primer izrecno navedel tudi veganstvo. Predlagal je, naj se takšne prilagoditve upoštevajo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, zavodih za otroke s posebnimi potrebami ter pri dejavnostih, kot sta šola v naravi in šola v kulturi. Takrat je bilo vprašanje predstavljeno predvsem kot vprašanje enakopravnosti otrok z različnimi prehranskimi potrebami.

Strokovnjaki vztrajajo pri uravnoteženem obroku. FOTO: Getty Images

V ozadju tudi vprašanje vere

Razprava pa se ne nanaša samo na veganstvo. Lobnik je julija letos šel z vprašanjem prehranskih prilagoditev še korak dlje in na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ureditve prehrane v vrtcih in šolah. Takrat je opozoril, da veljavna ureditev pri prehrani upošteva zdravstvene razloge, ne pa vere in prepričanja. Kot primer je izpostavil tudi otroke, ki zaradi vere ne uživajo svinjine. Po njegovem mnenju takšna ureditev nekatere otroke postavlja v slabši položaj zgolj zaradi njihove osebne okoliščine.

Lobnik je ob tem navedel tudi podatek, da kar 98 odstotkov vrtcev in osnovnih šol pripravlja obroke za otroke z alergijami ali drugimi zdravstvenimi stanji. Po njegovih besedah večina zavodov pri tem nima večjih težav, čeprav je priprava takšnih obrokov zahtevna. Prav v tem je videl vprašanje enakopravnosti: če lahko sistem zagotavlja prilagoditve zaradi zdravstvenega stanja, zakaj jih ne bi tudi zaradi vere ali drugega prepričanja?

Toda pri etičnem veganstvu je njegova sedanja ocena drugačna oziroma bolj omejena. Čeprav je potrdil, da gre za različno obravnavo glede na osebno okoliščino, je hkrati ugotovil, da jo je mogoče upravičiti z varovanjem zdravja in razvoja otrok.

Stroka ima pri otrocih zadnjo besedo

Odločilna okoliščina pri tej presoji je bila torej starost otrok in njihova potreba po ustreznem vnosu vseh ključnih hranil. Po oceni Zagovornika pravica otroka do prehranske prilagoditve zaradi etičnega veganskega prepričanja v tem primeru ne more prevladati nad strokovno utemeljeno zahtevo po prehrani, ki zagotavlja varen zdravstveni razvoj. To pomeni, da lahko starši svoje otroke doma prehranjujejo vegansko, vendar pa od javnega vrtca ali šole na podlagi etičnega prepričanja ne morejo zahtevati, da mora zanje pripraviti popolnoma veganski obrok.

Drugače je pri medicinsko utemeljenih dietah. Tam je prilagoditev povezana z zdravstvenim stanjem otroka in jo morajo zavodi zagotavljati skladno s pravili, ki urejajo šolsko prehrano.