
Galerija

Zgodba, ki se za evropskega poslanca Mateja Tonina zaradi poslanske imunitete junija ni nadaljevala, je dobila novo poglavje. Specializirano državno tožilstvo je po poročanju N1 zoper njega v zadevi Knovs znova vložilo obtožni predlog.
Pot za nadaljevanje postopka se je odprla, potem ko mu Evropski parlament septembra ni priznal poslanske imunitete. Prvi obtožni predlog zoper Tonina je bil junija zavržen prav zaradi vprašanja njegove imunitete, pri čemer je tožilstvo že tedaj poudarilo, da to ne pomeni vsebinske odločitve o očitkih.
Evropski parlament je 15. septembra odločal o predlogu pristojnega odbora za pravne zadeve, naj se Toninu imuniteta ohrani. Za predlog je glasovalo 304 poslancev, proti 306, zato mu parlament imunitete v tej zadevi ni priznal. Tonin je rezultat pripisal zmedi oziroma tehnični napaki pri glasovanju. Kasneje je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola pojasnila, da sta dva poslanca sicer izrazila namero popraviti svoj glas, vendar tak popravek na uradni izid glasovanja ne vpliva.
Na SDT so po prejemu sklepa Evropskega parlamenta pojasnili, da procesnih ovir za pregon Tonina ni več. Napovedali so tudi, da bodo sodišču predlagali, naj njegov postopek združi s postopkom zoper preostale tri obdolžence, o tem pa bo odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani.
Primer sega v november 2023, ko so člani komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb opravili nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi. Med drugim so preverjali, ali policija prisluškuje nekaterim akterjem, povezanim z afero Dars. Na seznamu je bilo 15 telefonskih številk, med njimi tudi številke nekaterih ljudi, povezanih z NSi.
Po navedbah iz obtožnega predloga naj bi bile informacije po nadzoru posredovane tudi naprej. Tožilstvo Toninu ter Jerneju Vrtovcu, Janezu Žaklju in Jožefu Horvatu očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Zoper Vrtovca, Žaklja in Horvata je obtožni predlog že junija postal pravnomočen.
V preteklosti je zatrjeval, da je šlo za zakonito izvajanje parlamentarnega nadzora, postopek pa je označeval za politično motiviran. Tudi v NSi vztrajajo, da so člani Knovsa opravljali svoje zakonsko določene naloge. O tem, ali je bilo pri nadzoru storjeno kaznivo dejanje, bo odločalo sodišče.