Preplet generacij in spominov na modni stezi (FOTO)

 Ob mednarodnem dnevu medgeneracijske solidarnosti je Večgeneracijski center Goriške pri Ljudski univerzi Ajdovščina v sodelovanju z ugledno modno oblikovalko Majo Ferme presenetil z modno revijo v Domu starejših občanov Ajdovščina. S svojim sporočilom so želeli preseči meje, ki jih postavljajo zapovedi velikih modnih hiš.

Na inovativen in povezovalen način so poudarili pomembnost socialnega vključevanja ter odgovornega potrošništva, ki tlakuje pot v trajnostno prihodnost.

Medgeneracijska modna revija

Oblačila z zgodbo

Modna industrija je danes ena največjih onesnaževalk planeta. Samo v Sloveniji vsako leto zavržemo 17.000 ton tekstila, na svetu pa kar 93 milijonov ton. Čeprav se modne znamke v duhu zelenega zavajanja (t. i. green washinga) sklicujejo na recikliranje, znova uporabimo zgolj odstotek vseh zavrženih oblačil.

»Poleg tega je tu še celoten postopek – od pridelave surovin prek proizvodnje in transporta do našega vsakdanjega nošenja in končnega zavržka – vsak korak ima okoljsko ceno. Ta je pogosto nevidna,« opozarja vodja projekta dr. Meta Furlan iz Večgeneracijskega centra Goriške.

Vsi so radi lepo oblečeni.

Oblačila prehajajo iz roda v rod.

Manekeni za en dan so se odlično odrezali.

»Je pa zelo otipljiva za ekosisteme, vodo, zrak in zdravje ljudi.« Pri vsem skupaj vendarle ne smemo pozabiti na dobro plat mode, še dodaja, modna revija Od omare do modne piste pa ni klasična predstavitev trendov, temveč družbeno odgovoren in ustvarjalen projekt, kjer so udeleženci različnih starosti in iz različnih okolij v sodelovanju z Majo Ferme ustvarjali povsem svoje modne kreacije iz že obstoječih oblačil staršev, babic in dedkov. Nekateri kosi med njimi nosijo s seboj prav posebno zgodbo, identiteto.

»V času naših babic in dedkov ni bilo hitre mode,« razlaga modna oblikovalka. »Kupovalo se je manj, kosi pa so bili bolj kakovostni. Moja babica je imela en sam plašč vse življenje in sama imam še danes nekaj njenih lepih kosov, pa bo od njene mladosti že skoraj 100 let.« Plašč je Fermetovo spremljal tudi na modni reviji v Ajdovščini in tako kot še številni drugi kosi, ki so jih manekeni za en dan predstavili, dokazal, da obstaja tudi moda, ki je brezčasna. Ker ti kosi prehajajo iz roda v rod, s seboj nosijo tudi spomine, zgodbe in energijo. So trajni, trajnostni in neprecenljivi.

Kljub recikliranju znova uporabimo zgolj odstotek vseh zavrženih oblačil.

Zgodbe o njih bodo v sklopu projekta zbrali tudi v brošuri Zapišimo spomine, ki nastaja v sklopu Zavoda Dobra pot. »Pomembno je, da začnemo delovati takoj in spreminjati navade, kar je mogoče doseči z dodatnim znanjem z izobraževanji in s projekti, kot je ta,« je odločitev za sodelovanje poudarila Fermetova.

Manj in kakovostno

»A izobraževanja in projekti vendarle niso dovolj,« nadaljuje. »Pomembno je, da tako ustvarjalci kot potrošniki sledimo izvoru. Kot pri hrani je tudi pri oblekah pomembno, da izbiramo visokokakovostna oblačila, zasnovana in izdelana v Sloveniji. Pomembno je, da se vprašamo, v kakšnih razmerah so nastajala in ali je bila delovna sila pošteno plačana.« Pri snovanju in izdelavi svojih oblačil se tudi Fermetova vselej osredotoča na transparentnost, zdravje uporabnikov in inovativnost, obenem pa pri večini kolekcije uporablja certificiran stoodstotni naravni organski bombaž, zagotavlja: »Kupovati manj in bolj kakovostno na vseh nivojih našega življenja.« Še enkrat nas spomni, kako preprosti so nauki naših prednikov.

Modna revija Od omare do modne piste je družbeno odgovoren in ustvarjalen projekt.

»V času naših babic in dedkov ni bilo hitre mode,« razlaga modna oblikovalka Maja Ferme.

Medgeneracijska solidarnost je pomembna oblika trajnostnega vlaganja v skupnost. »Z modno revijo smo želeli poudariti pomembnost socialnega vključevanja, medgeneracijskega povezovanja in delovanja za trajnostni razvoj skupnosti in za višjo kakovost življenja v skupnosti,« pravi direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Eva Mermolja. »Prav zato s programi in dejavnostmi posameznikom omogočamo, da se aktivno vključijo v družbo, kar pozitivno vpliva na njihov osebni razvoj in pripomore k napredku lokalne skupnosti.«

Ob dnevu medgeneracijske solidarnosti 29. aprila na pozitivne učinke sodelovanja opozarja vse več psihologov in delodajalcev. Zadnje raziskave ameriških znanstvenikov kažejo, da je vključenost starih staršev v otroštvu pozitivno povezana s čustvenim razvojem, empatijo, kognitivnim delovanjem in socialno prilagoditvijo v zgodnji odrasli dobi. Poleg tega se življenjska doba podaljšuje, staranje dandanes ni več sinonim za nemoč. Sodelovanje med generacijami je tudi v podjetništvu prepoznano kot priložnost za rast in razvoj novih načinov dela.