Prešeren bi bil danes na vseh družbenih omrežjih

V galeriji Doma kulture Gornja Radgona so odprli razstavo, ki so jo oblikovali člani domačega likovnega društva s predsednico Dano Štrucelj na čelu. Če nanjo pogledamo skozi antropološko lečo, vidimo, da človek že od nekdaj poskuša ustaviti čas, ga dokumentirati, razumeti in mu dati obliko. Razstava ne predstavlja le estetskih objektov, temveč procese. Naslov namiguje na dejstvo, da kultura ni statična, temveč kot reka teče, se prilagaja strugi časa, a hkrati ohranja svojo substanco. Predstavljeni avtorji so ujeli trenutke te transformacije, s čimer so nam omogočili vpogled v to, kako se naša identiteta v toku desetletij spreminja, a hkrati ostaja trdno zasidrana v našem domačem okolju. Razstava je povabilo k dialogu med tistim, kar smo bili, in tistim, kar postajamo, je bilo slišati ob odprtju.

Razstava Tokovi časa: preteklost – sedanjost – prihodnost je lep dokaz ustvarjalnosti, predanosti in ljubezni do kulture. Ob odprtju, ki ga je vodil kulturni ustvarjalec in novinar Andrej Okreša, so organizatorji izrazili hvaležnost Občini Gornja Radgona za podporo, ki omogoča, da umetnost raste in ostaja vidna v širšem prostoru. »Posebna zahvala velja soustanovitelju in prvemu predsedniku Likovnega društva GR Zlatku Šajharju,« je povedala Štrucljeva. Zbrane sta pozdravili tudi Tatjana Karba Kotnik, direktorica zavoda Kultprotur, in radgonska županja Urška Mauko Tuš, ki je razstavo 26 slikarjev tudi odprla. Dela je predstavila mentorica tridnevne kolonije, akademska slikarka Aleksandra Fekonja.

Člani Likovnega društva Gornja Radgona sicer ustvarjajo že dolga leta. »Spomnimo se lanskega junija ob Muri na Placu, kjer smo ob podpori Aleša Škrleca in mentorice Aleksandre Fekonja ter ob dveh odličnih gostih, fotografinji Maji Šivec in predsedniku Društva koroških likovnikov Zoranu Rožiču, skupaj z mednarodno ekipo ustvarjali na temo Tokovi časa. Razmišljali smo o času, dokler ni bil čas za kosilo in šilček rujnega. Predstavljajte si Franceta Prešerna danes. Imel bi profile na vseh družbenih omrežjih. Verjetno bi bil tudi podporni član našega društva, kdo ve. Ampak objavljal bi še vedno samo o Juliji. Trikrat na dan. Z globokimi verzi. In brez enega samega njenega všečka. Bil je največji slovenski pesnik in hkrati prvi Slovenec z resnim primerom 'videno, brez odgovora'. Napišeš Sonetni venec, vrhunsko umetnost, in dobiš nazaj? Tišino,« je med drugim dejal Okreša. »Naj bo ta razstava povabilo k potovanju skozi čas: k opazovanju, kako se preteklost preliva v sedanjost, kako sedanjost odpira vrata prihodnosti in kako umetnost vse to povezuje v en sam, neprekinjen tok,« je zaokrožila predsednica društva.