Presmec nosilo več deset mož

V Kulturno-turističnem društvu Klopotec Dravci-Soviče, ki ga predano vodi predsednik Stanko Vegan, že od leta 1994 izdelujejo tudi presmece. Običajno naredijo manjše, a so se že nekajkrat lotili tudi pravih velikanov, velikih do 32 metrov. Kar več deset mož se je moralo zbrati, da so ga odnesli na blagoslov, nazaj domov so ga predali ženam. Pri hišah, kjer so jih pogostili, so jim odžagali meter presmeca ter jim ga podarili za blagoslov domačije.

Možje so ga odnesli na blagoslov, žene pa domov.

Za kristjane se velikonočni čas začne s cvetno nedeljo, to je zadnja nedelja pred veliko nočjo. Takrat v cerkvah blagoslavljajo oljčne vejice in presmece, v katere verniki povežejo pomladno rastlinje. To jih čez leto varuje pred udari strel, odganja bolezen in povečuje plodnost.

Na blagoslov

Presmec mora vsebovati od sedem do 12 vrst lesa: dren, mepriko, božje drevce, trto, pušpan, oljko, lesko, ivo, bršljan, mačice, razno cvetje in cvetoče sadno drevje. Presmec se običajno izdela v velikosti šopka ali metle, najdejo pa se tudi takšni, ki se lotijo izdelovanja večmetrskega. Vanj povežejo tudi tri šibe vinske trte, ki so jo vinogradniki odrezali na dan sv. Vincka, ko se uradno začne vinogradniško novo leto in prva rez.

Vsako leto se na soboto pred cvetno nedeljo člani omenjenega društva zberejo na domačiji Franca in Vikice Vindiš in izdelajo presmece, tako manjše kot kakšnega večjega, še prej pa naberejo vse potrebno zelenje. Plete jih Milica Merc, preostale ženske pa vežejo zelenje v šope. Moški medtem pripravljajo in vežejo ročaje, torej spodnji del. Po končanem delu Vikica in Franc poskrbita za bogato in odlično pogostitev, člani društva pa seveda tudi kaj zapojejo ob zvokih harmonike ter se podružijo.

V nedeljo zjutraj se vsi zberejo na Vidmu pri minoritskem samostanu in v procesiji z duhovniki in ministranti odnesejo presmec na blagoslov v farno cerkev sv. Vida na Vidmu, sodelujejo pa tudi pri igranem pasijonu v župniji sv. Vida kot rimski vojaki.