Leta 2013 so si po vnovičnem odprtju v požaru leto prej pogorele Srednje šole Kočevje omislili Festival lesa, ki vsa ta leta poglablja vedenje o gozdu, zlasti o njegovih pogosto spregledanih uporabnih proizvodih, ter poudarja pomen gozda in lesa kot trajnostnega naravnega vira. V sodelovanju z Občino Kočevje ga pripravlja zadruga Festival lesa, prinaša pa raznolike delavnice, razstave, natečaje in dogodke za otroke in odrasle ter pomembno prispeva k prepoznavnosti Kočevja kot dežele lesa in gozda.
Les, to sem jaz. Ko se zbudim, sem lesar, ko zaspim, sem lesar.
To so poudarili tudi ob dvigu zavese že 13. Festivala lesa Kočevje 2025, ki je tudi letos združil ustvarjalce, oblikovalce in ljubitelje lesa z vsega sveta. Vrhunec prvega dne je bila razglasitev zmagovalcev mednarodnih natečajev Prastol in Prestol ter podelitev nagrad dijakom Gimnazije in srednje šole Kočevje za najboljše izdelke na natečaju Sedia, ustvarjene po odprti zamisli znamenitega italijanskega oblikovalca Enza Marija. Na natečaju za izdelavo stola Sedia je sodelovalo osem dijakov, zasnovali so stole po lastni domišljiji in izvirnih idejah. Ožji izbor sedmih finalistov in tri najboljše izdelke je izbrala žirija, v kateri so bili Jožica Brodarič, Mateja Dekleva in Hana Geder. Tretje mesto je osvojil Prepleteni stol, ki sta ga ustvarila Artur Negruta in Erick Ljubas pod mentorstvom Vida Dobravca, drugo mesto je pripadlo stolu S skrinjico avtorja Jana Kranjca in mentorja Gala Žvaba, prvo nagrado pa je prejel stol Intarzija, delo Pavla Nosana pod mentorstvom Gala Žvaba.
Več kot 500
Festival lesa že od leta 2015 razpisuje mednarodni natečaj Prastol kot poklon kočevskim pragozdom, zlasti pragozdu Krokar, ki je od leta 2017 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Na dozdajšnjih 10 natečajih je sodelovalo več kot 500 oblikovalcev iz več kot 60 držav. Letos se jim je pridružilo 72 projektov iz 26 držav z vseh celin.
72 projektov je bilo prijavljenih.
»Pri vsakem izdelku, ki je unikaten in nosi zgodbo ustvarjalca, se čuti dejanje občutka, razmisleka, empatije in spoštovanja do lesa kot živega materiala. So kombinacija človeške ustvarjalnosti, intuicije, ročne spretnosti in digitalne inteligence, ki lahko prinese izjemne rezultate. Verjamem, da se v tem prepletu skriva prihodnost. Naj bo to sporočilo letošnjega natečaja: Oblikovanje je – tudi v dobi umetne inteligence – globoko človeško dejanje,« je zbrane nagovoril predsednik strokovne žirije, ki je ocenjevala inovativnost, funkcionalnost, estetiko, izvedljivost, uporabo lesa kot primarnega materiala, ekonomičnost in tržno uporabnost ter kakovosti predstavitve, prof. Rok Kuhar z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Urša Uršič in njen Stolž
Aleš Korpič in Miha Žargi, nagrajenca za industrijsko primeren stol
Andrej Palman, mojster, ki ustvarja prototipe nagrajenih stolov.
Meta Kamšek, koordinatorka Festivala lesa
Nagrado za ekspresiven stol sta za izdelek Equilibra, a Totem of Nature prejela Shengtao Shen in Justin Wan iz ZDA.
Nagrajeni dijaki kočevske srednje šole s pomočnico ravnateljice Natašo Tekavec ter mentorjema Jankom Marinčem, levo, in Galom Žvabom, peti z leve FOTOGRAFIJE: Milan Glavonjić
Urša Uršič in njen stol Objem in Stolž
Aleš Korpič in Miha Žargi, nagrajenca za industrijsko primeren stol.
Andrej Palman, mojster, ki ustvarja prototipe nagrajenih stolov.
Meta Kamšek, koordinatorka Festivala lesa
Nagrado za ekspresiven stol sta za izdelek Equilibra, a Totem of Nature, prejela Shengtao Shen in Justin Wan iz ZDA.
Nagrado prestol za industrijsko primeren stol je prejel stol TK4, delo Mihe Žargija in Aleša Korpiča iz Ljubljane. Letos je bila komisija po besedah avtorjev stola zelo kompetentna in široko sestavljena, kar je bil eden od razlogov za njihovo odločitev za sodelovanje, saj so bili prepričani, da bodo s pravimi argumenti lahko prepričali strokovno žirijo.
»Najin stol temelji na jasnem strukturnem principu – na načelu, kako čim bolj smiselno razporediti posamezne elemente in pri tem porabiti čim manj materiala. Po eni strani gre za vidik ekonomične in trajnostne uporabe, po drugi pa prav ta premišljena statična zasnova narekuje estetski videz izdelka ter mu daje prepoznavno oblikovno zanimivost,« sta dejala prejemnika prestižne nagrade, sicer arhitekta. Posebni omembi strokovne žirije sta prejela Aplos chair avtorice Irem Seda Güney iz Nemčije ter Tri Veja chair, delo Davida Brothersa iz ZDA. Nagrado prastol za ekspresiven stol sta za izdelek Equilibra, a Totem of Nature prejela Shengtao Shen in Justin Wan iz ZDA, študenta kitajskega rodu, ki sta se udeležila otvoritvenega festivala in mu s tem dala širino, ki si je organizatorji sprva sploh niso upali slutiti. »Zelo sva zadovoljna, da sva danes tukaj in da lahko predstaviva najino razmišljanje. Ko sva začela snovati zasnovo stola, je bila prva ideja ustvariti nekaj, kar ne bi delovalo kot klasičen stol – nekaj, kar bi preseglo običajno tipologijo tega, kaj stol sploh je. Izdelka Equilibra si včasih ne predstavljava kot stol, temveč kot totem narave, ki združuje vse njene asimetrije, raznolikosti in razlike. Meniva, da lahko ta zasnova pomaga ljudem znova vzpostaviti stik z naravo – na igriv in zanimiv način,« sta dejala.
Tradicija in sodobnost
Posebne omembe v tej kategoriji so prejeli še XiangYu Li iz Kitajske za stol Ember ter Urška Uršič iz Slovenije za stol(a) Objem in Stolž. »Les, to sem jaz. Ko se zbudim, sem lesar, ko zaspim, sem lesar. Še vedno izredno rad delam z lesom,« je povedal Andrej Palman, ki je dolga leta poučeval na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje in je od začetka poskrbel za izdelavo prototipov nagrajenih stolov. Poudaril je pomen kombinacije tradicije in sodobnih pristopov: »Povezave so izvedene kot pri starih mojstrih, a z možnostjo laserja in digitalne tehnologije. Naj bo sporočilo letošnjega natečaja jasno: tudi z umetno inteligenco je delo z lesom še vedno globoko človeško dejanje.« Meta Kamšek, ki je v času ravnateljevanja na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje začela festival, vseskozi pa je koordinatorka, je omenila njegov širši pomen in pri tem poudarila pomembnost ohranitve ročnih spretnosti ter hkratnega odpiranja novim pristopom. »Zavedamo se, koliko ogljikovega dioksida shranimo v gozdovih in izdelkih iz lesa. Še bolj pa se utrjuje naše prepričanje, da gozd v naši dolini nikakor ni samoumeven – in da tudi svetovno cenjeno, sonaravno upravljanje gozdov v Sloveniji ni nekaj samoumevnega ali preprostega,« je še dodala.
»Bolj ko se zavedam pomena hranjenja ogljikovega dioksida v deblih dreves ali v trajnih lesenih izdelkih, bolj se sprašujem – kaj pa mi, ljudje? Smo še samoumevna hramba človeškosti, sočutja, sodelovanja? Svet okoli nas je vsak dan pretresen zaradi različnih aktualnih ali potencialnih kriz. Kaj lahko storimo kot običajni ljudje? Malo – pa vendar to malo šteje.«
