Pretres v slovenski kmetijsko-prehranski verigi? Aleš Kuhar: »Zagotavljam vam, da ga ne bo!«

Zgodovinsko srečanje leta 1999 med voditelji držav Latinske Amerike in Evropske unije v Riu de Janeiru v Braziliji je pomenilo prvi resni poskus Evropejcev ogroziti dotedanjo in že pred mnogimi leti samooklicano izključno pravico ZDA do Latinske Amerike. S sporazumom med južnoameriško carinsko unijo Mercosur (Argentina, Bolivija, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj) in Evropsko unijo o začetku pogovorov o oblikovanju prostotrgovinskega območja je znamenita Monroejeva doktrina postala le še del zgodovine.

Evropa je poskušala namreč čim prej prodreti na hitro razvijajoči se trg Latinske Amerike. A ko se je že zdelo, da je po več kot četrt stoletja vendarle dobila zeleno luč, so evropski poslanci zdaj še za določeno obdobje preložili odločanje glede sporazuma o partnerstvu med EU in Mercosurjem ter začasnega trgovinskega sporazuma. Evropski parlament bo Sodišče EU namreč zaprosil za mnenje o tem, ali je pred tednom dni podpisani trgovinski dogovor med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom sploh v skladu s pogodbami Unije, zaradi česar je pričakovati, da se bo s tem postopek potrjevanja dogovora v parlamentu tudi precej zavlekel, nekateri menijo, da za celo dve leti.

Varovalke, ki jih je EU vključila v izvajanje sporazuma, so vsekakor potrebne, vendar se kmetje in kmetijske organizacije še vedno sprašujejo, ali so zadostne ter ali bodo pravočasne in učinkovite. Kadar se negativna spirala pritiskov na trge okrepi, jo je namreč le stežka ustaviti. Tudi s prepoznimi naknadnimi ukrepi, še manj pa s kratkoročnimi finančnimi injekcijami, to ne bo šlo. Glede Mercosurja s(m)o zdaj pridobili nekaj časa. Ni pa več veliko časa, kot pravijo na Zadružni zvezi Slovenije, da okrepimo slovensko kmetijstvo in živilskopredelovalno dejavnost, tisto, ki temelji na slovenski surovini in ki jo pretežno zagotavljajo ravno družinske kmetije.

Neznatni vpliv

Trenutno je na slovenskem trgu malo svežega in zamrznjenega govejega mesa iz držav Mercosurja. Od leta 2022 do oktobra 2025 je prišlo v Slovenijo 642 ton pretežno govejega mesa brez kosti, kar je manj kot 5 odstotkov uvoza te kategorije mesa v Slovenijo oziroma 1,7 odstotka vsega slovenskega uvoza govejega mesa. Uvožene perutnine iz Mecosurja je bilo manj kot dva odstotka. V skupnem uvozu govejega mesa v EU pa znaša delež mesa iz držav Mercosurja med 50 in 60 odstotki. Torej se nakazuje precej majhen vpliv na slovensko kmetijsko-prehransko verigo, o čemer je ne nazadnje govoril tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar: »Da bo zaradi tega pri nas kakšen pretres? Zagotavljam vam, da ga ne bo!«

Bolj na mestu bi bilo vprašanje: kolikšne so te količine v mesnih izdelkih na trgu EU in v Sloveniji danes in s kakšno stopnjo se bodo povečevale v prihodnje? Pri čemer še posebno skrbi dejstvo, da porekla osnovne surovine, kadar se živilski izdelek prodaja pod registriranimi blagovnimi znamkami, vključno z blagovnimi znamkami trgovin, sploh ni treba navajati, četudi se pri potrošniku ustvarja lažno prepričanje, da gre za evropsko oziroma slovensko poreklo. Z Mercosurjem ali brez, kot pravijo na Zadružni zvezi Slovenije, je naša kmetijsko-prehranska veriga, ki temelji na slovenski surovini, v vidni krizi in bo po njihovem mnenju sledila negativni spirali, ki se nam je v zadnjih dveh desetletjih že zgodila, denimo, v sektorju prašičjega mesa. Kmetje ter predelovalna dejavnost, ki temelji na slovenski osnovni surovini, potrebuje predvsem dolgoročno strategijo. Zgolj slepo sledenje določbam zakonodaje EU, ne da bi jih preslikali v dejansko stanje v Sloveniji, nas ne bo osrečilo s stabilnim, transparentnim in naprednim agrarnim okoljem. 

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da sporazum z Mercosurjen ne bo imel pomembnejšega vpliva na našo kmetijsko-prehransko verigo. FOTO: Jože Suhadolnik