Pretresljiv zapis bolnika z multiplo sklerozo po padcu zakona o dostojanstveni smrti: »Jeklenko že imam«

Ko je Slovenija na referendumu zavrnila zakon o prostovoljnem končanju življenja, je splet preplavil val odzivov – med najbolj pretresljivimi pa je zapis invalida z multiplo sklerozo, ki je na omrežju X iskreno razkril svojo bitko za pravico do dostojanstvenega konca. Njegove besede, ostre, boleče in neposredno iz vsakdana neozdravljivega bolnika, kažejo drugo plat zgodbe.

Zakon je na referendumu padel, nasprotniki dosegli tudi zadosten kvorum. Znane so podrobnosti glasovanja

Moški, ki zaradi napredovanja multiple skleroze živi v stalnem strahu pred popolno izgubo zmožnosti samostojnosti, je po objavi referendumskih rezultatov zapisal, da so zakon preprečili ljudje, ki ga sami nikoli ne bi uporabili – s tem pa po njegovem mnenju onemogočili dostojanstven konec tudi tistim, ki ga resnično potrebujejo. »Na žalost so ljudje, ki tega zakona nikoli ne bi uporabili, uspeli to onemogočiti tudi nam, ki bi ga,« je zapisal.

A zagovornik zakona ni postal šele po nedavno – temveč že veliko prej. Odločitev o tem, kako želi končati svoje življenje, je, kot pravi, sprejel jasno in premišljeno. Zaveda se, da bo moral zaradi zakonodajne prepovedi morda umreti prej, kot bi želel, saj pomoč pri samomoru v Sloveniji ostro kaznuje zakon: »Končati bom moral nekoliko prej, dokler to še lahko naredim sam. Pomagati mi nihče ne sme, saj je pomoč pri samomoru hudo kazniva.«

Plan B: jeklenka dušika

Najbolj pretresljiv del zapisa je njegov »plan B«. Iskreno, skoraj klinično je razkril, kako se pripravlja na trenutek, ko bo življenje postalo neznosno: »Jeklenko dušika že imam, potrebujem še regulator in masko za kisik.« Pripisal je srbski pregovor, ki ga je v tem kontekstu skoraj boleče razumeti: »Uzdaj se u se i u svoje kljuse,« s čimer želi povedati, da se mora človek zanašati le sam nase.

Simbolična fotografija. FOTO: Š Stefan Wermuth/Reuters Reuters

Sam si bo zagotovil tisto, česar mu država ni omogočila. To ni bil njegov prvi javni zapis na to temo. Že avgusta je odkrito priznal, da se pripravlja na dve poti: ali bo evtanazija postala pravica, ali pa bo, kot se je izkazalo, zakon padel. Pri zdravnikih je želel zagotovilo, da njegove želje ne bodo zamenjali za posledico depresije: »Prosil sem psihiatra, naj to zapiše v izvid, da ne bo kdo rekel, da si želim evtanazije zaradi depresije.« Za drugi scenarij pa je že takrat kupil jeklenko dušika: »Jeklenka omogoča nebolečo smrt, če jo človek vdihuje. Pripravljen na vse.«

Zapis bolnika je krut opomin, da referendum ni bil le politični spopad, ampak odločanje o življenjih ljudi, ki vsak dan živijo z bolečino, izgubo nadzora in strahom pred tem, da bodo nekoč ostali ujeti v lastnem telesu. Zanj izid referenduma ne pomeni zmage ali poraza – pomeni, da bo moral svojo pot končati prej, kot bi želel. Vse kaže, da bo vprašanje dostojanstvene smrti v Sloveniji kljub izidu referenduma še naprej ostalo aktualno.