Ljubljanski tiktoker je šel čez vse meje: Naše življenje je postalo resničnostni šov

Slovensko javnost že več tednov in mesecev pretresa uporabnik omrežja TikTok (njegove podatke hranimo v uredništvu), ki v želji po pozornosti in zaslužku med prenosi v živo počne stvari, ki presegajo vse meje zdravega razuma. Gre za mladostnika, ki ima očitne vedenjske oziroma psihične težave, a je polnoleten, kar predstavlja dodatno oviro za posredovanje različnih služb oziroma institucij.

V zadnjih dneh je mladi Ljubljančan ponovno glavna tema na TikToku, vse več publike pa ima tudi na Balkanu. Najstnik med prenosi v živo izvaja bizarne izzive, gledalci pa to celo nagrajujejo s spletnimi darili (t.i. gifti) in donacijami. Za nekaj sto evrov je mladostnik pripravljen storiti praktično vse: uživati lastne fekalije, kazati spolni organ, pred časom je pred spletno publiko celo pretepel očeta. 

Zakaj po letu dni nihče ni ukrepal?

Med številnimi uporabniki tega omrežja, ki redno spremljajo in celo nagrajujejo njegove vsebine, se je našlo tudi nekaj posameznikov, ki se sprašujejo, kako takšni osebi pomagati in zakaj po več kot letu dni še nihče ni ukrepal.

Kot so nam pojasnili na pristojnem centru za socialno delo, so za primer izvedeli v začetku leta, o nasilju nad očetom pa doslej niso bili seznanjeni in bodo v povezavi s tem podali prijavo na policijo. Kot pravijo, jim informacije iz medijev in družbenih omrežij, ki jih imajo do sedaj o primeru tiktokerja, ne omogočajo identifikacije konkretne osebe, da bi lahko vzpostavili stik z njim ali njegovim očetom. »Smo pa v zadnjih mesecih že poskusili priti v stik z njim prek drugih oseb in mu ponuditi našo pomoč,« še dodajajo.

CSD lahko poda predlog za »prisilno« zdravljenje

Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kako je mogoče pomagati polnoletni osebi, ki je nevarna zase in okolico, a ne želi strokovne pomoči. »Centri za socialno delo uporabnikom lahko nudimo različne oblike pomoči in podpore s področja socialnega varstva. Tovrstne storitve ne morejo nadomestiti zdravstvene oskrbe, sploh ne v primerih, ko ogrožajo sebe ali druge. V primerih nasilja je ključna vloga policije pri zaščiti, odkrivanju in preprečevanju nasilnih ravnanj.«

V primerih, ko polnoletni uporabnik ogroža drugo ali svoje življenje oziroma zdravje ali povzroča premoženjsko škodo in je ogrožanje posledica duševne motnje in navedenega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, je center za socialno delo eden izmed tistih, ki lahko na sodišče skladno z zakonom o duševnem zdravju poda predlog za sprejem osebe brez privolitve na zdravljenje. Predlog lahko podajo tudi zdravnik, bližnje osebe ali državni tožilec.

»V nujnih primerih je zdravnik tisti, ki napoti osebo v psihiatrično bolnišnico, po potrebi odredi prevoz z reševalnim vozilom in jo zadrži proti njeni volji do prihoda reševalnega vozila. Pri tem jim je v pomoč policija,« še navajajo pristojni.

Dan Podjed: Odgovornost bi morala prevzeti družbena omrežja

O konkretnem primeru smo se pogovarjali tudi z antropologom Danom Podjedom. Kot pravi, si sam posnetkov omenjenega tiktokerja ni ogledal, je pa za primer izvedel iz medijev. »Vem, da gre očitno za osebo, ki ima mogoče kake duševne motnje ali kaj takega, pa neko stisko ali pa za nekoga, ki na čuden način pridobiva pozornost, kar seveda ni nemogoče in pa tudi ni nujno, da se to dvoje izključuje.«

Po besedah strokovnjaka imamo v tem primeru zagato že zato, ker gre za polnoletno osebo, ki je načeloma sama odgovorna za svoja dejanja. Ampak kdo bi moral tu prevzeti odgovornost? »Vem, da bo tole zvenelo nenavadno, ampak omrežja. Lastniki omrežij morajo prevzeti odgovornost za to, ker širijo stvari, ki so neprimerne, nepotrebne in škodljive. Predvsem zaradi tega mladega človeka, ki ga bodo ti posnetki verjetno zaznamovali za vse življenje,« odgovarja Podjed.

Kot opozarja, se ves čas sprašujemo o odgovornosti staršev za svoje posnetke, živimo pa v času družbe spektakla, v kateri je važno samo pokazati kar koli, izstopati iz povprečja. »In zato, ker je toliko objav, ustvarjenih na omrežjih, bodisi posnetkov bodisi fotografij, je treba na neki način izstopati. In kako ljudje izstopajo? Z ekstremnimi, nenavadnimi, žaljivimi vsebinami. To so tiste, ki so najbolj všečkane.« Podjed meni, da moramo kot družba stopiti proti tovrstnim pojavom in se zavzeti najprej za boljšo regulacijo omrežij na TikToku.

»Verjetno tudi on potrebuje pogovor in človeka, ki mu stoji ob strani«

Antropolog poudarja, da je omrežje s stotinami milijonov uporabnikov težko pregledovati oziroma cenzurirati, algoritmi pa vseh spornih vsebin ne zaznajo. Absolutno meni, da bi morali nujno zvišati tudi starostno mejo za uporabo omrežij – tako objavljanje kot pregledovanje objav – vsaj na 16 let. Ker je ta meja zdaj postavljena izjemno nizko, se ne čudi, da zdaj doživljamo pandemijo tesnobnosti, depresije, samopoškodovanja in podobnih pojavov med mladimi.

O vseh pasteh družabnih omrežij je Dan Podjed spregovoril tudi v podkastu za Onoplus, ki ga lahko poslušate TUKAJ.

Takšna oseba, kot je omenjeni uporabnik TikToka, bi po mnenju Podjeda potrebovala strokovno pomoč ali pa človeka ob sebi, ki bi mu pomagal. »Pa da ne boste mislili, da se nad njim zgražam. Nikakor ne, gre za simptom časa in zato je to žalostna zgodba. Gre za simptom časa, ko je naše življenje postalo resničnostni šov. Vsak živi v svojem šovu, se tudi mi razkazujemo skoraj na vsakem koraku. Mogoče bi bil počasi čas, da se malo bolj posvetimo drug drugemu, se pogovarjamo, ker mislim, da tudi on potrebuje dejansko pogovor in človeka, ki mu stoji ob strani. Da ve, da ni sam,« zaključi Podjed.