Pretresljivo v Ljubljani: poglejte, kaj so počeli otroci z mlado sovico (FOTO)

Mlada sovica je najprej padla iz visokega gnezda, kar bi že lahko bilo usodno zanjo. A njena stiska se ni končala na tleh. Po navedbah Veterine Golob so jo nato opazili otroci, ki naj bi vanjo metali kamenje. Pretresljiv zapis so na facebooku objavili pri omenjeni veterini, kjer so prejšnji teden v oskrbo sprejeli mlado sovico, ki so jo našli na Kodeljevem. Po podatkih ob sprejemu je padla iz visokega gnezda, kar je za tako majhnega mladiča že samo po sebi resen in nevaren dogodek.

Pri pticah lahko po padcu z višine nastanejo pretres, poškodbe glave, notranje poškodbe, zlomi, bolečina, šok in izčrpanost. Še posebej nevarno je, ker poškodbe niso vedno takoj vidne. Kot so zapisali pri Veterini Golob, lahko žival »sedi, gleda in diha, navzven deluje mirna, njeno stanje pa je lahko precej resnejše«.

Otroci so se spravili na sovico, ki je padla iz gnezda. FOTO: Veterina Golob

Stiska se s padcem ni končala

A mlada sovica po padcu ni dočakala miru. Po navedbah veterine je mimo prišel najditelj, ki je najprej opazil otroke, ki so metali kamenje. Nato je videl, da kamenje leti proti mladiču sovice, ki je po padcu iz gnezda obležal na tleh.

»Pred njimi ni bila igrača, predmet ali tarča. Pred njimi je bilo prostoživeče bitje v eni najbolj ranljivih točk svojega življenja. Mladič, ki se ni mogel umakniti, se zaščititi ali vrniti na varno,« so zapisali in se najditelju iskreno zahvalili. »Hvala, ker ni šel mimo. Hvala, ker je prepoznal stisko živali in ji omogočil pot do strokovne pomoči,« so poudarili.

Podrobnoti reševanja: »mladiček je bil izpostavljen maltretiranju otrok, vranam«

Oglasila se je uporabnica, ki je našla sovico. Opisala je trenutke groze: »V soboto, 25. 4. 2026, smo na igrišču Kodeljevo ob drevesu našli komaj še živega, nebogljenega mladička lesne sove. Mladiček je bil izpostavljen maltretiranju otrok, vranam, psom, mačkam, neposrednemu soncu (zaradi česar je bila sovica pregreta), žogam, ki so letele z nogometnega igrišča, in ostalim neprijetnostim. Hitro smo se odzvali, sovici priskrbeli senco in obrnili telefon. Štirje smo se uro in pol na vso moč trudili priklicati pomoč društev za zaščito živali, a žal neuspešno. Naš klic na pomoč je uslišala gospa/gospodična Monika iz društva za zaščito živali Žverca iz Škofje Loke. Trudila se je pridobiti nekoga, ki bi sovico prevzel. Ker je nismo mogli varno namestiti nazaj na drevo (krošnje dreves so bile namreč previsoko), da bi jo mama lahko našla, poleg tega bi jo v grmovju izpostavili vranam, smo se odločili, da jo odpeljemo s seboj v Medvode in ob priliki prikličemo društvo, ki bi jo prevzelo. Z gospo Moniko smo se dogovorili, da če ne bo šlo prej, jo prevzamejo v ponedeljek. Zavedamo se, da je vsako življenje dragoceno in dar, zato smo za sovico, ki sta jo naša otroka poimenovala Oki, lepo poskrbeli. Sovica je dobila začasni dom pri sosedih, ki imajo velik boks, tako da je imela na voljo veliko prostora. Lepo je napredovala, pridobivala na teži in ker je bila po naši oceni nepoškodovana, je pričela z raziskovanjem okolja. V ponedeljek, 27. 4. 2026, smo bili ponovno v kontaktu z gospo Moniko iz društva za zaščito živali Žverca, prav tako z Veterinarsko fakulteto Ljubljana, kamor smo Oki ob 16.30 tudi dostavili. S težkim srcem smo jo pustili tam, a se zavedamo, da je zanjo to edina in prava rešitev. Deležna je bila veterinarskega pregleda in prave oskrbe. Nato je bila premeščena k vam. Hvaležni smo, da smo s skupnimi močmi rešili malo bitje, ki sicer ne bi preživelo. Iskrena hvala in vse pohvale gospe Moniki iz Društva za zaščito živali Žverca ... brez nje nam ne bi uspelo, hvala tudi Veterinarski fakulteti Ljubljana in seveda vam, ki lepo skrbite za "našo" Oki. Čeprav smo se s solzami v očeh poslovili od nje, smo presrečni, da bo lahko živela pravo sovje življenje.«

Niso vsi mladiči sov enako razviti

Pri Veterini Golob so ob tem dodali tudi pomembno strokovno pojasnilo. Niso namreč vsi mladiči sov v enaki razvojni fazi. »Čisto puhast mladič, ki še nima razvitega perja, praviloma še ne sodi na tla. Ni sposoben varnega premikanja, plezanja, zadrževanja na vejah ali umikanja pred nevarnostjo. Če pade iz gnezda, je hitro življenjsko ogrožen zaradi mraza, stresa, plenilcev, psov, mačk, prometa in človekovega neprimernega ravnanja. Mladič, ki že razvija perje, je lahko na videz močnejši. Lahko sedi bolj pokončno, se odziva in deluje stabilnejše. Vendar videz ne pomeni samostojnosti. Pri nekaterih sovah obstaja obdobje, ko se dovolj razviti mladiči že zadržujejo na vejah v bližini gnezda, starši pa jih še vedno hranijo. Tak mladič je lahko zunaj gnezda, kadar je dovolj razvit, nepoškodovan, na varnem mestu in sposoben zadrževanja nad tlemi,« so pojasnili.

Ta sovica je sicer že razvijala perje, vendar glede na razvojno stopnjo še ni bila sposobna varno splezati nazaj proti gnezdu, se umakniti nevarnostim ali samostojno preživeti na tleh. Gnezdo je bilo zelo visoko. V takšnih primerih mladiča, če ni poškodovan, po strokovni presoji poskušamo vrniti v gnezdo. »Kadar je gnezdo visoko, nedostopno ali v krošnji, lahko pri varni vrnitvi nepoškodovanega mladiča pomagajo tudi gasilci. Kadar pa je žival poškodovana, oslabela, mokra, podhlajena, napadena, na cesti, v urbanem okolju, oblegana s strani ljudi, ali so z njo neprimerno ravnali, je potreben strokovni pregled,« pravijo na veterini. Sovica je bila po sprejemu pregledana. »Njeno stanje spremljamo, prejema mir, varno okolje in ustrezno oskrbo. Za zdaj napreduje kar dobro, kar nas veseli.«

»Kako kot družba vzgajamo odnos do življenja?«

Primer odpira širše vprašanje, ki ne zadeva le ene poškodovane sovice, temveč odnos do živali, narave in šibkejših bitij. »Kako kot družba vzgajamo odnos do življenja?« so se vprašali pri Veterini Golob. Ob tem opozarjajo, da se spoštovanje do živali začne zelo zgodaj. Pri polžu na poti, žabi ob vodi, ptici na tleh, metulju, ki pristane na otroški roki. Prav v takšnih trenutkih se otrok uči, ali je živo bitje nekaj, kar lahko prestraši in poškoduje, ali nekaj, čemur se približa tiho, mirno in odgovorno.

Otroci se odnosa do narave učijo od odraslih. Iz njihovega ravnanja, tona glasu in načina, kako ustavijo roko, ki bi lahko poškodovala nemočno bitje. Zato so pri Veterini Golob pozvali starše, učitelje, vzgojitelje in vse odrasle, naj se z otroki pogovarjajo o prostoživečih živalih. »Razložite jim, da se žival ne kamenja, ne preganja, ne draži, ne prijema po nepotrebnem in ne uporablja za igro,« so zapisali. Pravilno ravnanje ob najdeni živali je mir, umik, klic odraslega in iskanje strokovnih navodil.