Preveč zaračunane odvetniške storitve! V zadnjih petih letih 61 disciplinskih ukrepov zoper odvetnike

Disciplinsko sodišče pri Odvetniški zbornici Slovenije v povprečju enkrat na leto izreče ukrep začasnega odvzema licence odvetniku zaradi hujših kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica. Med hujše kršitve se uvršča tudi previsoko zaračunavanje odvetniških storitev strankam, je povedal disciplinski tožilec Mitja Jelenič Novak.

V javnosti je bil izpostavljen primer odvetnika, ki mu je disciplinsko sodišče Odvetniške zbornice Slovenije zaradi hujše kršitve nedavno izreklo za zdaj še nepravnomočno prepoved opravljanja odvetniškega poklica za 18 mesecev. Primer je med drugim odprl vprašanje, ali odvetniki dovolj transparentno zaračunavajo svoje storitve, pa tudi, koliko je primerov, ko svojim strankam izdajajo previsoke račune, ter kako pogosto disciplinsko sodišče zbornice na predlog disciplinskega tožilca zaradi primerov hujših kršitev izreče ukrep prepovedi opravljanja odvetniškega poklica.

Kot disciplinski tožilec skupaj z namestniki letno obravnava okrog sto prijav zoper odvetnike, ob čemer sogovornik kot pomembno poudarja, da praktično nimajo zaostankov, saj več kot 90 odstotkov disciplinskih prijav obravnavajo še v istem letu, ko jih prejmejo. »Povprečno skupaj z namestniki vložim po 23 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka na leto,« poudarja Jelenič Novak.

Kot izpostavlja, je bilo v zadnjih petih letih vloženih 114 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka, v istem obdobju pa je bilo pravnomočno izrečenih 61 disciplinskih ukrepov, kar pomeni razmerje približno 53,5 odstotka. »Pri statističnih podatkih je sicer treba biti nekoliko previden, ker pravnomočno izrečeni ukrepi v istem petletnem obdobju niso nujno izrečeni ravno v zadevah, v katerih so bile zahteve vložene v istem obdobju,« opozarja.

Zbornica ima glede povečevanja vrednosti točke za obračun odvetniških storitev težave z vsemi vladami

Ob tem na zbornici v zadnjih letih zaznavajo nekoliko več prijav, povezanih z zaračunavanjem previsokih odvetniških stroškov, pa tudi vloženih disciplinskih obtožb zaradi neupravičenega zaračunavanja previsokih odvetniških stroškov. Najpogostejše zahteve za uvedbo disciplinskega postopka so bile vložene zaradi previsokega zaračunavanja odvetniških stroškov, sledijo neprimerno in žaljivo obnašanje pri opravljanju odvetniškega poklica, nevestno zastopanje stranke ter neupravičeno zadrževanje denarnih sredstev strank, navaja.

Po mnenju sogovornika gre to vsaj deloma pripisati dejstvu, da se vrednost točke za obračun odvetniških storitev ni spremenila oziroma povečala že vse od aprila 2019, čeprav so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

»Dejstvo je, da ima zbornica glede povečevanja vrednosti točke za obračun odvetniških storitev težave z vsemi vladami, ne glede na to, iz katere politične opcije prihajajo. Sedanja vlada je preprečevala povečanje vrednosti točke zadnja štiri leta, čeprav je v istem času znatno dvignila plače sodnikom, celotni javni upravi, tudi sebi,« ugotavlja.ž

Mitja Jelenič Novak pravi, da se med hujše kršitve uvršča tudi previsoko zaračunavanje storitev strankam. FOTO: Špela Kuralt

V praksi stranke pogosto ne vedo, koliko jih bo stalo zastopanje v postopku in kako se nabirajo odvetniški stroški. Jelenič Novak poudarja, da odvetnik težko natančno oceni višino odvetniških stroškov, razen če gre za zgolj eno storitev za stranko. »Lahko pa poskuša oceniti približno višino stroškov, in če je to mogoče, je prav, da s tem oziroma da s približno višino predvidenih stroškov seznani svojo stranko, kar odvetniku ne nazadnje nalaga tudi kodeks odvetniške poklicne etike,« poudarja.

Prav tako odvetnik težko vnaprej predvidi dinamiko postopka in število potrebnih opravil, zato je ocena končnih stroškov za stranko v nekem določenem postopku lahko samo okvirna, včasih pa morda tudi netočna. »To je potem lahko tudi razlog za nejevoljo stranke,« ugotavlja.