

Simon Maljevac. FOTO: Blaž Samec

Ministrstvo za solidarno prihodnost ima prostore na Dunajski cesti. FOTO: Črt Piksi

Pravijo, da v socialno varstvo vlagajo rekordne zneske. FOTO: Jože Suhadolnik



Ena od prvih potez vlade Roberta Goloba je bilo povečanje števila ministrstev na 19. Eno najmlajših v Sloveniji je ministrstvo za solidarno prihodnost. Njegova vloga je usmerjena predvsem v področja dolgotrajne oskrbe, socialnega varstva in stanovanjske politike. Vendar se v javnosti pogosto pojavljajo vprašanja o njegovih konkretnih nalogah in dosežkih. Zato smo na ministrstvo naslovili nekaj ključnih vprašanj o njihovem delovanju, projektih in organizaciji dela.

Kot so nam pojasnili v službi za odnose z javnostmi, se ministrstvo trenutno osredotoča na implementacijo sistema dolgotrajne oskrbe, ki vključuje vzpostavitev pravic za upravičence in sistemskega vira financiranja. Kot navajajo, je v prvem letu že 1200 ljudi pristopilo k prvi pravici (oskrbovalec družinskega člana), dolgoročno pa pričakujejo več kot 25.000 upravičencev. Prav tako sodelujejo z lokalnimi skupnostmi pri organizaciji mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe.
Poleg tega ministrstvo vodi rekordne investicije v socialno varstvo, so še zapisali v odgovoru. Od začetka mandata leta 2023 so v investicije namenili 200 milijonov evrov, pri čemer trenutno izvajajo več kot 30 projektov novogradenj, nadomestnih gradenj, prenov in modernizacij socialnovarstvenih zavodov.
Na področju stanovanjske politike je ministrstvo od svoje ustanovitve namenilo 251 milijonov evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj, kar je po njihovih besedah velik preobrat glede na obdobje 2015–2022, ko je bilo za ta namen porabljenih le 13,8 milijona evrov. V pripravi je tudi Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje in obnove javnih najemnih stanovanj, s katerim bo država v obdobju 2025–2035 vsako leto vložila 100 milijonov evrov v gradnjo stanovanj. Cilj Nacionalnega stanovanjskega programa je v desetih letih zagotoviti 20.000 novih stanovanj, pravijo na ministrstvu.

V socialnem varstvu so sprejeli poseben kadrovski zakon, s katerim želijo izboljšati delovne razmere zaposlenih in privabiti nove delavce v panogo. Ukrepi vključujejo štipendije, podporo prostovoljstvu, vpeljavo visokotehnoloških pripomočkov in integracijske programe za delavce iz tujine.
Na očitke, da ima zakon o dolgotrajni oskrbi še vedno več vprašanj kot odgovorov, na ministrstvu odgovarjajo, da zakon, sprejet leta 2023, jasno določa sistem dolgotrajne oskrbe, njegovo izvajanje pa urejajo podzakonski akti. Priznavajo, da gre za nov sistem, pri katerem se pojavljajo izzivi, vendar poudarjajo, da je vzpostavitev organizirane in dostopne javne oskrbe nujna in da podobni sistemi uspešno delujejo v tujini.