Evropsko preverjanje skladnosti tekstilnih izdelkov je pokazalo, da oznake na oblačilih pogosto ne odražajo dejanske surovinske sestave. V okviru kampanje Skupni ukrepi o skladnosti proizvodov, JACOP 2025, so pristojni organi pregledali 132 kosov oblačil, pri 49 vzorcih oziroma 37 odstotkih pa ugotovili, da navedbe na oznakah niso bile pravilne.
Do začetka marca letos so ukrepi tekli za 24 izdelkov.
Pregledali so različne tekstilne izdelke: 44 zgornjih delov oblačil, 36 oblačil za dojenčke, 15 športnih oblačil, 12 spalnih oblačil, pet šalov in 20 drugih vrst oblačil. Izdelki so bili iz volne, bombaža in različnih mešanic vlaken. Preizkušanje je opravilo akreditirano laboratorijsko osebje v Italiji. Najpogostejša odstopanja so bila treh vrst. V nekaterih primerih so bila vlakna na oznakah pravilno navedena, a se navedeni deleži niso ujemali z dejansko sestavo, pri drugih izdelkih so laboratoriji odkrili druga, praviloma cenejša vlakna od navedenih, pri delu izdelkov pa so bila vlakna napačno poimenovana oziroma navedena.
Tveganje za kupce
Takšne neskladnosti niso le vprašanje potrošniške informacije. Po oceni organov za nadzor trga pomenijo tudi gospodarsko tveganje za kupce, izkrivljajo pošteno konkurenco med podjetji in otežujejo recikliranje tekstila, saj je za to potrebna natančna identifikacija vlaken. Največji delež neskladnih izdelkov je bil ugotovljen pri šalih, kjer je preizkus neuspešno opravilo 80 odstotkov vzorcev. Pri zgornjih delih oblačil je bila stopnja neuspešnosti 54-odstotna, pri oblačilih za dojenčke pa 25-odstotna. Nižje deleže so ugotovili pri športnih oblačilih, kjer je bilo neskladnih 13 odstotkov vzorcev, in spalnih oblačilih (16 %). V drugih kategorijah je bilo neuspešnih 40 odstotkov vzorcev.
Preverjanje
Kampanjo je podprl Generalni direktorat Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, GD GROW. Vzorčenje so izvedli organi za nadzor trga na Cipru, Danskem, Finskem, v Nemčiji, Italiji, Litvi, na Malti in Portugalskem. Skupno so 104 izdelke kupili v fizičnih trgovinah, 28 pa prek spleta.
Pomembne razlike so se pokazale tudi glede na vrsto vlaken. Največ težav je bilo pri izdelkih, označenih kot mešanica naravnih in umetnih vlaken, kjer je bilo neskladnih 64 odstotkov vzorcev. Pri izdelkih, označenih kot mešanica naravnih vlaken, je bila stopnja neuspešnosti 46-odstotna. Pri izdelkih, označenih kot stoodstotno izdelani iz enega naravnega vlakna, je bilo neskladnih 15 odstotkov vzorcev. Razlika se je pokazala tudi med prodajnimi kanali. Pri izdelkih, kupljenih prek spleta, vključno s spletnimi stranmi trgovcev na drobno, je bila stopnja neuspešnosti 46-odstotna. Pri tistih, kupljenih v fizičnih trgovinah, je znašala 36 odstotkov.
Umik s trga
Do začetka marca letos so ukrepi tekli za 24 izdelkov. Organi za nadzor trga so odredili zaustavitev prodaje 18 izdelkov. Pri dveh so proizvajalcem naložili korektivne ukrepe, dva je bilo treba ponovno označiti, pri treh so morali gospodarski subjekti izdelke opremiti z ustreznimi opozorili. Skupno je bilo 41 izdelkov registriranih v informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga, platformo EU, prek katere si nadzorni organi izmenjujejo rezultate preizkusov, ugotovitve o neskladnostih in usklajujejo izvrševanje pravil.
Nadzorni organi potrošnikom svetujejo previdnost pri zelo nizkih cenah in ponudbah, ki se zdijo predobre, da bi bile resnične. Prednost naj imajo izdelki, pri katerih so na oznaki navedeni ime, naslov ali spletna stran proizvajalca, saj to omogoča večjo odgovornost in sledljivost. Uvozniki, distributerji in trgovci na drobno morajo preveriti, ali so izdelki ustrezno označeni. Organi za nadzor trga opozarjajo, da je treba preverjati tako končna oblačila kot tudi zvitke tkanin, iz katerih so izdelana.

Oznake velikokrat ne odražajo dejanske surovinske sestave. FOTO: Ultraones/Getty Images

Reciklažni centri niti ne morejo oddati vseh zbranih rabljenih oblačil. FOTO: Georges Gobet/AFP